Daj no...se spodobi

[LoveLy*]

hehe..ma meni skoraj nikoli ni za it na kako zabavo...recimo da razložim:
*nisem tak tip da bi ga morala pit da bi se mela fajn,in vsi moji frendi,sošolci, gledajo samo na to kako se ga bodo napili..zato mi večkrat ni za iti z njimi,ker je vedno ista zgodba,
*zabave ki so od naše žlahte pa hm..grem mogoče redko ker je itak vedno isto,hehe..isti folk...pa vse po istem kopitu...tak da sem raje doma..
zaj mogoče zgledam kot nek samotar....samo sem včasih res,in je res malo nekih zabav,ki bi mene pritegnile..heh

[Tamala_mrha]

Če mi ni do tega, da bi šla na rojstno-dnevno žurko od sošolke, s katero se itak ne druživa in niti nimam te želje, ker mi gre na živce, potem ne bom šla tja, četudi sem bila povabljena (večinoma je itak pomembno samo to, da je čim več folka na žurki). Tudi k sorodnikom ne hodim vedno na obiske, v bistvu zdaj že dlje časa nisem bila nikjer. Itak ni neke nuje, ker se starejši tam med sabo menijo ene čisto brezvezne stvari, ki me dolgočasijo in sem zato vedno posegala po obloženi mizi, od tistega dneva pa nisem imela nič razen nekaj dodatnih kg zaradi kalorijskih bombic. Na pijačo grem s tistimi, s katerimi se razumem in se imamo nekaj pametnega pogovarjati. Ne bom šla z nekom, ki me je povabil, na pijačo samo zato, da mu ugodim, potem pa se ne bova imela kaj pogovarjati. Prilagajam se osebam, ki se prilagajajo meni, za ostale pa mi je vseeno.

[srčica*]

če me povabi prijatelj, ki vidim da mu res veliko pomeni, da sem tam, grem, pa čeprav mi mogoče ni vedno za kaki party, pa bi raje bla doma... namreč to se res spodobi... če pa me povabi oseba s katero si nisem najbolj blizu, oz. me povabi iz razlogov ki meni niso všeč, pa ne grem, če mi ne paše it... čist simpl...

[nora_ovca]

pr men je tud ful odvisno za koga drži ta se spodob

Hodim na take fešte od dedkov in babic, pa teh bližjih sorodbikov, ki pa jih na srečo ni veliko... to se mi tud učasih ne da apak grem... kar se pa širše žlahte tiče, pošlem starše in jim rečem naj še v mojem imenu vse pozdravjo...
kar se tiče fešt s prijatli, pa ponavad brez slabe vesti odklonm če se mi ne da, včasih pa še kak izgovor najdem da ne rečm ravno da se mi ne da

[bouhca]

Pri meni je čist odvisno koga in kaj moram odklonit. Če gre za kakšno pijačo s kolegico in če se mi res ne da, odklonim. Danes sem naprimer odklonila učenje, ker se sošolka vedno zadnji dan vse spomni. Mal mi je sicer blo hudo, ampak okej, ne morem bit vedno, vsem in povsod na razpolago.

podpis
sam v nekih situacijah mi je prov žov da sm tok trmasta/samosvoja...v odnosu do staršev npr.-k se mi zdi da bi jih pa res morala precej bolj spoštovat pa upoštevat kar mi rečeta sam to ne pomeni da bom zdj pa šla na en rojstni dan če se men niti pod razno ne da...

[tjančii]

wou. zakon tema...o tem bi se res mogl govorit.
jest sicr ne odklonm povabila razn tkrt k mam res obveznosti , k res nmorm. tud č se mi sliš še tko dougočasn grem zrd družbe al pa zrd tega k upam d se na konc dobr iztekl in se bomo mel fajn.
ok tole sm že hotla povedat učeri pa nism našla teme za to. tale je pa tko no...podobna situacija.
moi brt se je preselu v najemniško stanovanje s svojo punco, inn...ona ma preteklost kr hudo. zamenjala je 5 rejniških družin zto misle d je boga( no sei je) ampak to skoz naprei meče nm itd. ma pa ¨teto¨ k žwi na štajerkem. in ni več tko mlada. ma jih ukol 70 let. moiga brata skooooz uleče tja na štajersko k svoji teti. nikol nima brt časa d bi pršu k NM. svoji familiji. niti d bi poklicu. preveč je zaposlen s tisto njegovo punco in pa njeno teto. večkrat smo ga že poklical d nei pride k nm na ubisk pa je vedno reku d nima časa itd. al pa d je preveč zmatran al pa d se punci ne da.
na kratko pvedan ga ma na vrvici.
no kar sm hotla povedat je to...da ok č odklonš ubisk kdai pa kdai je že kul...to ne pomen d si neuludn..ampak d maš pa vedno ene izgovore se pa men zdi nsramno. še posebi č nimaš časa za svojo familijo

[marypa]

ponavadi poslušam samo sebe oz. moje telo.. Odvisno je tudi, koliko mi oseba, ki me vabi pomeni..

[rachka_]

jaz se tudi skušam izogibat takim stvarem če mi res ne paše.. ampak velikokrat popustim, kr si nasploh ne jemljem dosti časa za familijo in morm to malo spremenit..

sem pa ravno dans prišla v eno tako situacijo.. povabljena sem na obletnico valete.. mi ena bivša sošolka ful gnjavi da bi prišla.. ampak fora je, da mam tri dni kasneje en ful hud izpit in sploh nevem če se mi bo dalo prit iz ljubljane..poleg tega je ena čist neokroga obletnica + 15€ je za mplačat, kar se mi zdi malo veliko glede na to da v nobenem primeru ne bi ostala tam dlje od dveh ur..
po drugi strani pa je vseeno priložnost da vidim par osebkov in se mi zdi glupo odpovedovat
hm bomo vidli:)

[cute]

Joj, to se mi stalno dogaja... Pa tisti pogled v smislu: v redu, pa te drugič ne bomo povabili..?! mislim, ne da ne grem nikamor, a če mi ne paše biti s sošolci, tečnimi sosedi... se niti ne izgovarjam pretirano-se je pač treba imeti rad! ...hja, in imeti rad tiste, ki imajo radi nas! Zato si vedno vzamem čas za kavo z najboljšimi prijatelji, si rezerviram poleti teden dni za morje z njimi, za vikende obiščem starše in če se le da slavljencu za rojstni dan voščim v živo, pa čeprav se pri njemu zamudim le par minut! Včasih bi raje obsedela pred tv, ja... a ni lepšega občutka, kot da za tvoj rojstni dan pozvoni zvonec in so pred vrati vsi, ki jih imaš najraje!!!

Hm preveč čustveno napisano? Če je pa res, no...

[cacao.]

Čeprav se sliši egoistično, je res, da moraš sebe vedno postaviti na prvo mesto in poslušati svoje želje. Šele potem so na vrsti drugi. Sama sem se tega zavedla šele pred kratkim, ko sem s svojim prevelikim prilagajanjem drugim na koncu sama nastradala.

[slivica]

Tudi pri meni je zelo odvisno od osebe, ki me povabi. Ce gre za osebo, ki mi je pri srcu, povabilo sprejmem, ce vem da njej/njemu to veliko pomeni. Vendar pa pricakujem, da me oseba, ki mi je pri srcu in verjetno posledicno tudi jaz njej, ne bo vsak teden vabila na primer v kino, ce ve da jaz tega ne maram (maram kino, pisem nasplosno ).
Ce pa mi oseba ni tako zelo ljuba ali celo sploh ne, pa gladko zavrnem vabilo. Vcasih sem se se trudla z raznoraznimi izgovori tipa: ucim se, delam, utrujena sem, pomagat morem doma... in na koncu ugotovila, da nima smisla, ker ista oseba spet povabi ob naslednji priloznosti in moram spet iskati opravicilo. In da ene osebe ugotovijo, da v bistvu ne zelis sprejeti povabila, je vcasih potrebno ogromno casa - zato ze nekaj casa povem direkt, ampak lepo.

[[She.]]

Pri meni je čist odvisno koga in kaj moram odklonit. Če gre za kakšno pijačo s kolegico in če se mi res ne da, odklonim. Danes sem naprimer odklonila učenje, ker se sošolka vedno zadnji dan vse spomni. Mal mi je sicer blo hudo, ampak okej, ne morem bit vedno, vsem in povsod na razpolago.

sam v nekih situacijah mi je prov žov da sm tok trmasta/samosvoja...v odnosu do staršev npr.-k se mi zdi da bi jih pa res morala precej bolj spoštovat pa upoštevat kar mi rečeta sam to ne pomeni da bom zdj pa šla na en rojstni dan če se men niti pod razno ne da...

se podpišem!

[ženska]

Včasih se pa res preprosto povsod ne da iti, ker zmanjka časa (pa ne mislim kakšnih brezveznih stvari, ampak npr. študij ali kakšna bolezen). Najbolj pa mi gre potem na živce, ko začnejo govoriti, češ, zakaj nekam nisi prišel, kakšen si itd.

Ne vem, zakaj vedno mislijo, da imamo študentje ogromno prostega časa???
Mogoče "večni" študentje, resni pa ne.

Včlanjena sem v neko društvo, kjer je tudi nekaj upokojencev in upokojenk, ampak ravno ti vedno govorijo, kako imamo mladi veliko časa in nam potem obesijo 1000 stvari.

[Mju]

pri men je to čist odvisno od tega, kdo me prosi. če mi reče kakšen znanec al pa "površinski" prijatelj, potem se res ne bom mučila in porabljala svojega časa, že tako mi ga vedno zamnjkuje.

če pa me prosi recimo najboljša prijateljica ali pa nekdo, ki mi res veliko pomeni, pa brez problema naredim uslugo, tut če mi gre zato celo popoldne v prazno, namesto v koristnejše in produktivnejše zadeve. ker konec koncev tudi vem, da bi v obratni situaciji zame storil enako.

[soncica21]

No tudi js se pridružujem večini, ki pravi da je veliko odvisno od tega kdo povabi.
Drugače pa za prijetelje mi le malokdaj zmanka časa, saj se v njihovi družbi počutim odlično in tudi če se mi včasih nič ne da me hitro razvedrijo.
Za sorodnike pa že vnaprej vem kdaj mi preživeti nekaj trenutkov z njimi ne bo muka...drugače pa se vedno najde kdo ki mi popestri tiste trenutke. V družbi nekaterih se ponavadi počutim super, tako da mi je včasih prav žal če mi ne znese.
Če pa res ni moj dan oz. mi dogodek ne ustreza pa se enostavno raje opravičim, kot pa da bi bila tam pod prisilo in bila zaradi tega še nekaj dni nataknejna.