buubbika napisal/-a:Boris, to kar si ti povedal, bom sicer težko naredila, ker (kot sem rekla) midva ful nimava nekih odnosov in mi je prav mal nerodno začet neke odnose in se menit z njim, kaj me moti kaj ne, kaj misli glede tega, onega itd. Vendar bom probala.
Za vse odnose se je potrebno truditi, da bi bili rezultati pogovorov pozitivni. Če se ne trudiš, tudi ne pričakuj, da bodo odnosi lepi. Še ko se trudimo, nam ne gre vedno dobro. Vsekakor pa verjamem, da v večini primerov, ko pokažemo interes po konstruktivnem razmerju, dober rezultat ne izvisi.
To, da željo po tem, kaj naj bi on napravil, le skrivaš v sebi, ne pripomore kaj dosti k temu, da bo on ravnal tako, kot bi ti hotela. Morda ti v prvo ne bo uspelo ničesar doseči, a ne omagaj. Če in ko bo tudi on začutil, da zna biti v pogovoru nekaj koristnega zanj, se ga bo tudi on rad udeležil. V primeru da misli, da si stalno tečna, pa ga pozovi, naj ti razloži, kaj bi on napravil na tvojem mestu in kako misli, da bi bilo dobro ravnati, če se v tebi pojavljajo specifični občutki.
Glede pospravljanja se strinjam s Zvoncico. Sam sem v najstniških letih več let pospravljal za sestro, sčasoma pa sem spoznal, da sem moral imeti okrog sebe vse pospravljeno (če ni bilo, mi je bilo neprijetno) zato, ker nisem bil zadovoljen sam s seboj. Namesto da bi se obiskovalcu ob nepospravljeni sobi posvečal ne glede na okoliščine, je bil vedno nek moteč faktor v ozadju. V resnici pa sem bil moteč faktor sam.
Dobro je, da je hiša pospravljena, če se zaradi tega obiskovalec počuti bolj udobno, a ko prevzemaš tujo odgovornost nase in vedno pospravljaš namesto drugih, vedi, da s tem druge učiš, da bo vedno nekdo, ki bo pospravil namesto njih. Sam sem pri 15. letih popolnoma prenehal s pospravljanjem za sestro in čez kakšno leto ali dve je sama dobila potrebo po tem, da so stvari urejene.
buubbika napisal/-a:To za komprosmis.. on je ful izkoriscevalski! Se spomnem ko sem bla mala, in ko sem dobila denar od starsev sem ga ful cenila in si delala prihranke on pa je mel stipendijo in mu je zmanjkal..
Kdor ima probleme z izkoriščevalcem, bo zanj po vsej verjetnosti dobro, da dela na previdnosti. Mene npr. je (po mojem mnenju) precej težko izkoristiti tako, da bi mi škodovalo, ker običajno vedno delam tako, da mi v končnem rezultatu v vsakem primeru neko početje koristi.
Morda se tvoj brat svojega izkoriščanja sploh ne zaveda, oziroma ga ne skrbi za stvari, ki tebi povzročajo večje težave. Morda tega ne opazi. To mu moraš povedati. Ne pričakuj, da bo on vedel za to, kaj se godi v tebi.
buubbika napisal/-a:Seveda jst kot otrok nism rabla denarja in mi reče če mu npr posodim 2000sit in mu dam kao "itak je reko da mi bo vrnil cez 1 teden" in kaj naredu? Minil teden, jst pa sem mu vsak dan morala morit da mi vrne denar on pa "pa kaj si tecna, ti bom ze vrnil, kok si tecna" in po kksnem mesecu, ko sem mu "zagrozila" da bom povedala staršem mi je pa nekak vrnil tistih ubogih 2000sit. Pravično? Ne.
Če ti to toliko pomeni, lahko že zdaj začneš vaditi, kako boš ravnala, če boš nekoč do take situacije prišla z nedružinskim članom. Začrtaj meje, postavi predpogoj posojila. Če ne drugače, sklenita preprosto pogodbo na papirju: "Danes, [datum] sem jaz, [ime priimek] posodila svojemu bratu [ime priimek] 10€. Vrnil mi jih bo do [datum]. Pogojno lahko rok izplačila podaljša za en teden [število]-krat. Če do [datum] izplačila ne bo, bodo ukrepi sledeči: ..." To pogodbo potem oba podpišita. V tem primeru ti ne bo smel očitati, da mu težiš, saj bo s podpisom pogodbe sam povedal, da se z napisanim strinja. Če pa bi ti ob svojem zamujanju kljub temu podajal neke očitke, bi imela korpus delikti, da ni odgovoren, da je nespoštljiv, nedosleden, nezanesljiv,...
Glede tvojega sramu pa ti res full zelo fajn priporočam ogled tegale videoposnetka:
Pogovori: dr. Zoran Milivojević o sramu 
Med drugim te bo naučil tudi tega, na kakšen način sta občutek ponosa in občutek sramu med seboj povezana.