Žalostna!

[orhideja1]

Jaz se tudi včasih vprašam, če spadam na ta nori svet, če se mogoče nisem rodila v pravem obdobju. Ampak s časom ugotoviš, da najbolje prideš skoz, če se greš igrico zob za zob. Do tistih, ki so dobri do tebe bodi tudi ti dobra do njih. Ostalih se izogibaj.

Predvsem ne stori drugim tistega kar ne želiš, da drugi storijo tebi. Zob za zob ne bo šlo.
Z nekaterimi se preprosto moraš družiti tudi, če tega nočeš.

[sončk]

Kratko, a jedrnato - predvsem tole naj ti bo pomembno:

nimam nobenega na koga se bi lahko zanesla..za koga bi živela..in za koga gradila prihodnost!

nase..zase..in (še enkrat) zase!

Podpis.

Meni ful pomagajo inspirativni citati, pobrskaj malo po netu.

[pjotra]

Jaz sem sam sebi najboljši prijatelj in se posvetim sebi in se ukvarjam s samim sabo... Mogoče grem na kolo al pa tečt pa mi je takoj bolje. Predvsem idi nekaj počet, se sprehajat, ker doma za računalnikom bo samo huje in huje.

Se strinjam. Treba je delati sam na sebi. Ker nihče drug ne bo. Človeška duša je najbolj zadovoljna takrat, ko je telo v ravnovesju. Se pravi, psihično (kakašna fina knjiga za sproščanje, duhovna, priročnik, karkoli) pa gibanje za fizično konddicijo. Ko je to v ravnovesju, te težko kaj iztiri.

[Fancy Nancy]

Jaz tu ne vidim nobenega razloga za depresijo. Se mi zdi, da vedno več ljudi, ki sicer nimajo kakšnih večjih problemov, jamrajo kot da so čustveni (če ne kar telesni) invalidi. V čem točno je problem? Pretirano čustvenost se da nadzirati, če gre vse skupaj predaleč. Malo se je treba "natrenirati" in ko ti nekdo reče kaj takega, kar bi te že utegnilo prizadeti, misli v trenutku preusmeriš drugam ali pa si rečeš "kaj mi bo ta govoril".
Si prepričana, da si v depresiji? Ker biti v depresiji je mnogo več kot se občasno smiliti sam sebi, ždeti kdaj cel dan doma in imeti občutek, da si sam na svetu - čemur ponavadi ni tako. Namreč, kolikor sem do zdaj opazila, jamrajo največkrat tisti, ki imajo okoli sebe prijatelje, pa so si sami sebi največji problem, zato se nenehno smilijo sami sebi. Nekaterim očitno prav ustreza, da se imajo za revčke, pa čeprav nimajo niti enega pametnega razloga za to. A mogoče pričakuješ, da te bo folk celo življenje ujčkal? Svet je marsikdaj pokvarjen in s tem se je treba spoprijeti, ni druge.
Tako kot so ti že drugi povedali, ni nekega čarobnega nasveta - delaj na sebi in zase, to je vse. To, da pa si imela fanta "šele" pri 18... A to je pozno? Ne vem kam se enim tako mudi, očitno se dandanes ljudem prav mudi najti ljubezen svojega življenja, in ravno zaradi tega hitenja spoznajo toliko napačnih ljudi, potem pa točijo potoke solza, ker "vedno naletijo na napačne".
Zakaj preprosto ne začneš živeti, pa bo že prišlo vse ob svojem času (s tem, da seveda ne smeš biti izolirana in asocialna)? Start living...

[Tijana]

Nisem ravno v enaki situaciji, a vseeno glavo pokonci.
res je, začni delati na sebi, ampak s tem ne mislim na šport. sveda se fizično posevti sebi, kar pa je še bolj pomembno pa je, da se posveti svoji duši.
veliko je knjig, ki ti lahko pomagajo. mogoče si preberi Zen in umetnost doživljanja sreče. majhna knjižica z ful velikim učinkom, seveda če si se pripravljena spremeniti.
jaz se bila v vezi 15 let. zdaj je vsega konec. vseeno ne bom obupala. sem brez službe, zdravje mi je začelo nagjati a vem, da me čaka lepa prihodnost.
kar se tiče zvez. mogoče bi morala biti vesela, da po 5 mesecih propade, boljše kot po 15 letih. verjetno še nisi našla pravega. in če tip ni pravi se ne splača vztrajati.
moj je bil na začetku paravi. no kar nekaj let, a se je sedaj vse obrnilo na glavo.

Moj nasvet. Pozabi na preteklost, ker jo tako in tako ne moreš spremeniti, kaj bo v prihodnosti ne vemo, zato se je brez veze belit glavo o tem. kar je pomembno je smo tukaj in zdaj (sedanjost).
Sreča je v majhnih stvareh in pozornostih. Na žalost smo preslepi, da bi to opazili in znali cenit.

[Justica*]

js sm mal mlajša kot avtorica tele teme pa opažam iste stvari.. punce ki se kurbarijo naokoli se obešajo po fantih se jim nastavljajo in kjerkoli dajo imajo veliko oboževalcev.. ampak tudi te oboževalci sčasoma spoznajo da niso materijal za resno zvezo..oz jih s svojim obnašanjem odženejo.. vedno bo tako.. tudi fantje si v določenem obdobju spremenijo misli in želijo več resnosti...
ne pa bit žalostna..s teboj ni nič narobe samo pravega še nisi našla.. zgodilo se bo ko boš najmanj pričakovala in se ne boš obremenjevala s tem.

mal po dolgmu cajtu tole pišem sam sm bl nova tuki gor..

[Tonja]

Jaz tu ne vidim nobenega razloga za depresijo. Se mi zdi, da vedno več ljudi, ki sicer nimajo kakšnih večjih problemov, jamrajo kot da so čustveni (če ne kar telesni) invalidi. V čem točno je problem? Pretirano čustvenost se da nadzirati, če gre vse skupaj predaleč. Malo se je treba "natrenirati" in ko ti nekdo reče kaj takega, kar bi te že utegnilo prizadeti, misli v trenutku preusmeriš drugam ali pa si rečeš "kaj mi bo ta govoril".
Si prepričana, da si v depresiji? Ker biti v depresiji je mnogo več kot se občasno smiliti sam sebi, ždeti kdaj cel dan doma in imeti občutek, da si sam na svetu - čemur ponavadi ni tako. Namreč, kolikor sem do zdaj opazila, jamrajo največkrat tisti, ki imajo okoli sebe prijatelje, pa so si sami sebi največji problem, zato se nenehno smilijo sami sebi. Nekaterim očitno prav ustreza, da se imajo za revčke, pa čeprav nimajo niti enega pametnega razloga za to. A mogoče pričakuješ, da te bo folk celo življenje ujčkal? Svet je marsikdaj pokvarjen in s tem se je treba spoprijeti, ni druge.
Tako kot so ti že drugi povedali, ni nekega čarobnega nasveta - delaj na sebi in zase, to je vse. To, da pa si imela fanta "šele" pri 18... A to je pozno? Ne vem kam se enim tako mudi, očitno se dandanes ljudem prav mudi najti ljubezen svojega življenja, in ravno zaradi tega hitenja spoznajo toliko napačnih ljudi, potem pa točijo potoke solza, ker "vedno naletijo na napačne".
Zakaj preprosto ne začneš živeti, pa bo že prišlo vse ob svojem času (s tem, da seveda ne smeš biti izolirana in asocialna)? Start living...

AMEN pod tole