Ali se bojite smrti?

[yust me]

Ne bojim se svoje smrti. Pač vsi enkrat - eni prej, drugi kasneje.
Strah me je mogoče samo tega, da bi umirala počasi v bolečinah, da se v bistvu temu sploh ne more reči življenje.

[Tonja]

Ne. Bla sem že blizu tega, da bi mogla bit turist pašteta, pa mi je avto v naklonu obstal na travniku, namesto, da bi se zvrnil skoraj 500m v globino. Sreča. Bolj kot svoje smrti se bojim smrti meni ljubih oseb.

[iluzija]

Ja, bojim se smrti. Trenutno. Ko bom stara, se je ne bom več.

Sicer pa se še najbolj bojim osamljenosti. In če je s tem smrt povezana, se je bojim še bolj.[/quote]

[mariah]

Jst se ful bojim. Že od malega sem razmišljala o temu, ne vem če sem sploh začela hodit v OŠ, pa sm že imela take grozljive misli Enkrat takrat mi je umrl dedek in spomnem se, da sem enkrat ko smo se vračali s pokopališča spraševala mamo,če se me dedek zdej še vedno spomne, če misli na nas itd. Takrat mi je ratalo jasno, da je smrt konec, da ko umreš, ne čutiš, ne sanjaš, ne nič S tem se ne morem sprijaznit. Dostikrat ponoči ne morem zaspat in me napadejo take misli. Groza! In ne morem se sprijaznit z dejstvom, da me nekega dne ne bo več, da bo tako kakor da me sploh nikoli ni bilo. Sčasoma te ljudje pozabijo, čez par generacij nihče niti ne ve, da si živel, kaj vse si dosegel, koga si ljubil.. fak. In v temu življenju se trudimo, da bi dosegli naše cilje- zakaj že?? Ju3 te mogoče več ne bo In ko umreš, kaj ti pomeni vse za kar si si prizadeval? Boljše da neham zdej o temu, ker sem prav razpoložena, zgleda

[choco.cat]

Jaz se pa sploh ne bojim. Neglede na to na kak način bom umrla, me ni strah. Ko si enkrat mrtev je že vseeno.

[ŽuŽa]

Ne bojim se prov smrti, se pa bojim unga občutka (zdej si predstavlam kakšen bo, ker takrat itak ne bom več čutla) ko ničesar več ni, ko se nikol več ne zbudiš .
Mariah jst tud že od mejhnega take stvari razmišlam. Prov spomnem se, ko sem bla tm okol 7 let stara in sem ponoč začela razmišlljat o smrti, pa ko sem pomislna da bo moja mami enkrat umrla .Takrat sem dobila tak grozn občutek, in še zmer ga ko o teh stvareh premišljujem.

[moi T]

Mene je tudi bolj strah smrti mojih ljubih kot pa moje! Mogoče me je edino stah, da bi se zbudila u trugi , zato pa raje u žaro .

[Sessa]

fuuul,ker namrec nocem umret

[Dead_kid]

Torej ali se bojite smrti? Ne, ne bojim se je. Vem, da bo enkrat prišla.

Razmišljate kdaj o tem oz. vas je strah tega občutka, da bi se vam vsak čas lahko nekaj zgodilo in bi bilo vsega konec? Da, o tem dostikrat razmišljam; sploh o tem, kako bi bilo, če bi se vse končalo..

[IJO]

ko umres te itak ni vec tko da ne mislis tax vec in se nimas cesa bat, toliko jih je ze umrlo, da res enwem zkj pa bi bla js lih neka izjema,..ki ji trda prede ko umre...no ja razn ce obstaja pekel:)
drugace pa se bolj bojim načina kko bom umrla..recimo da nebi rada lih umirala v mukah,..kot si tega nobeden ne zeli.

[marypa]

Nevem.. js se pa smrti ne bojim.. bolj se bojim, da bi umrla, pa v svojem življenju ne dosegla tistega, česar si želim.... Potem si zaman živel, potem nisi živel. Potem je bilo tvoje življenje nesmiselno, zapravljeno.

Smrt? Človek jo lahko jemlje tudi kot odrešitev. Odvisno od osebe, kakšno življenje ima, koliko ga spoštuje itd.

Drgač pa smrt pomeni pač konec tvojega življenja, nič obremenjujočega zate več. In človek se vpraša: Zakaj se jaz zaj****** s tem pa tem, zakaj se pustim zaj******?

[×××CarTiKa×××]

Da. Saj ne zaradi tega, da sveta ne bi več videla, ker potem več nič ne čutiš, ampak zaradi tega, da čutijo ostali.

[tanchii]

bolj kot svoje smrti, se bojim smrti bližnjih

[lolitaa]

js se ful bojim smrti.mogoče malo bolj se bojim tega da bi zgubila ljudi k jih mam rada, ampak tudi svoje smrti se ful bojim .

[ena pač]

...