Ali se bojite smrti?

[~NIA~]

....

[||MuCkAa]

Po moje je tako, kakor verjames da je
Skoda, da se ni se nihce vrnil, bi nam iz prve roke povedal

[Nadine]

ja ubistvu se je, k eni so bli ze nekak mrtvi(klinicno), pol so se pa zbudil... pa so povedal da so vidl en tunel pa svetlobo..

[kr.ena]

Same smrti se ravno ne bojim... v najslabšem slučaju je to nekaj takega kot večen spanec brez sanj in se itak ne zavedaš. V najboljšem slučaju pa obstaja kako posmrtno življenje ali reinkarnacija (včasih me je v kakšnih morbidnih obdobjih skrbelo, da bom v naslednjem življenju ful trpela, ker mi gre zdaj tako fajn in ker mora biti neko ravnovesje)

V pekel in te stvari ne verjamem... včasih se mi pa vseeno zdi pomembno, da živim v skladu s svojo vestjo in da nobenemu namenoma ne povzročam nič slabega. Čeprav nisem vernica, se mi zdi, da bo tudi to zadostovalo v primeru, če res pride do poslednje sodbe.

Sem rekla, da se smrti ne bojim- vsekakor pa nočem umreti. Ker mi je zdaj preveč lepo, kljub vsem problemom. Ker me zanima vsak nov dan. In v kakih svojih hipohondričnih fazah (trenutno se spet pogrezam v eno od njih ), me je dostikrat groza, da bi mlada umrla. Ja, in takrat je najhuje, preden zaspim; včasih sem prav panična...

[ANGELgirl]

Mene sicer ni strah smrti, ker verjamem v usodo in če mi je smrt namenjena jutri, mi je pač takrat namenjena. Včasih ko mi je hudo in razmišljam kako bi bilo, če se naslednji dan preprosto ne bi več zbudila. Vedno me pa predvsem zanima, če bi kdo žaloval za mano ter ali mogoče kdo, ki me ima rad sploh ne bo izvedel za mojo smrt.

Ja vem, včasih imam zelo čudna razmišljanja

[Petra5]

Moje smrti me ni strah. Sam mi je ful hudo,, za vsemi tismi, ki bodo za mano ostali. Hudo bi mi blo če bi umrla pred svojmi strašmi, ker vem d bi oni ful trpeli.

Ja isto je pri meni. Smrti kot take me ni strah... sam nevem kaj bi bilo z onimi za mano . Sicer pa saj bomo vsi enkrat umrli .

[*chiky*]

Nwem.....js sm se od nekdaj bala smrti....k sm bla mala punčka, daddy's little girl, tm okol 5,6 stara, nism mogla zvčer zaspat, kr sm mela nek strah v sebi, d se neom zju3 več zbudla kr neky.....pa tko ni fajn razmišlat o tem, bol k razmišlaš o tem slabš je....pač trudim se žvet zej in za dans....pa je....drgač pa ko se zamislim nad tem...buhuhu....grozn....sm tud parkrat živo sanjala kk umrem in je tko....prijeten, pa vseen tko srhljiv, grozn občutek....tko toplota me je vedno celo prežela in dih se mi je ustavu.....vse sm čutla....brrrr! in zej mislim d j tud smrt taka, nevem....tko živo sm sanjala.....vedno sem se zadn trenutek rešla....zanimivo, ane?? pa ni d bi dajala neki full na more, pa tud ne tlačjo me neki pogosto, gre za to, da kljub vsem težavam in slabi volji k me dostkrat zgrabi, fulll full rada žvim....nwem ponosna sm na vse kr sm uspela do zj nrdit s svojga lajfa, sebe, kljub slabim stvarem in kljub tem d nism ravno velk naredla....vem kuk sm se trudla za neke stvari....in za dost tega v svojem lajfu sm hvaležna....škoda mi je vse to zgubit.....mogoč sm pesimist, sm na smrt gledam kot na konec življenja, ne kot del njega....in nism prepričana, če je kaj na posmrtnem lajfu....pač mrtev si in to je to....možno pa je, da se reinkarniramo....v to nekak vrjamem...če ne bi že zdavnej vsi izumrli...pa tut deja vu-skos se mi dogaja....dostkrat...brrr=) strah me je pa tud za smrt bližnjih-FUL! če kdaj pomislim na kej takga, mi solze kr pridejo v oči, čeprow nism neka cmerava tečnoba.....ful dam na vse to, ful ful ful....edin to mi pride do živga.....torej JA, FULLLL SE BOJIM =)

[Zvoncica]

same smrti pa tega da ne bom vedela kaj se dogaja me sploh ni strah. strah me je edino bolečega umiranja, ali pa kakšne hude bolezni k ne moreš več zase skrbeti.

tega kaj bo ko bom umrla se pa čisto nič ne bojim. enkrtat mi je rekla ena sošolka v OŠ k se je prejšnji dan pogovarjala z mami, da ji je mami rekla, da se itak ne zaveda kaj se je dogajalo preden se je rodila na svetu, in tako tudi ne bo vedela kaj bo kasneje.

v reinkarnacijo pa nekako verjamem, določena zgodovinska obdobja me ful privlačijo, nekak bi rajši živela v starem&srednjem veku kot danes hehe se ful čudno sliši... pa tudi sanjam zihr ene 2x na mesec kako se borim v kakšni vojni z unimi meči pa sekirami.

[Kunigunda]

js se tega obupno bojim...tako lastne smrti, kot smrti mojih bližnjih

tk ko robbie williams reče: "i hope i'm old, before i die..."

[Dadyka15]

jz s ene bojim smrti ..
vsako živo bitje umre..
v končni fazi , rodili smo se , da umremo..
men je smrt čist neki samoumevnega.. kako bi pa zgledalo, če bi vsi večno živeli..preveč bi nas blo pa bi bla Zemlja preveč polhna..
ne bojim se smrti, ker ne vem kakšna je...

[KLEMY]

Am, takole, česar nr poznaš, se ponavadi bojiš....tko k čakaš pr zobarju pa ti je mal čudno v želodcu, k ne veš, kako bo. tko da je po moje vsakega malo strah.

[Lorelai20]

Mene JE strah smrti. Res mi je grozn k pomislim da me kr ne bo več, da sploh ne bom več razmišljala, se zavedala sveta okrog pa sebe. Obupno, res, ko bi vsaj vedela da po smrti nekaj je... Ne pa da PUF in se kr vse neha. Pa itak da mi je tud o smrti bližnjih grzn razmišljat. Da bi mi kdo od mojih umrl... Jao, to so res moreče teme, sploh zato k veš da je smrt (tvoja in tvojih bližnjih) neizogibna. Dobr da je full sončk uzun k drgač bi bla zdej že čist v badu

[lil*a]

jz se tut ne bojim smrti.pa če umrem dons al pa čez ne vem kolk let.pač ko je človk star začne na nek način propadat pol pa ddd de bo umru..zei če bom pa umrla dons recimo, pa pač šit de ne bom dosegla stvari ku si jih želim.zato pa bi rada čim bol užila life..glede te svetlobe, pa o tem če smrt "boli"..pač noben ne ve..kar ne veš, ne boli.

[pupica20]

smrti same se ne bojim,strah me je oziroma skrbi me sam glede tega kako smrt bom dožvela! sam ljudje,o tem je brezveze razmišljat!treba je živet v sedanjosti in se met čimbolje!

[kamis]

ne vem jst mam pa problem ker zadnje čase res ful razmišlam o smrti.ne vem tako tesnoben občutek imam da je bližje meni kukr kdajkoli prej.K zaprem kr vidm use moje prijatelje in znance k so na mojem pogrebu in poslušajo mojo pesem.zraven začnem tako jokati da kr ne morm nehat.Ne vem včasih se sama seb zdim tko neumna da sploh ne vem kaj nej nardim.Ubistvu tko čist preveč razmišlam o tem...