Ali se bojite smrti?

[***Ally***]

jaz se pa res ful bojim..pa bojim se "večnosti"..mislim, wtf je sploh to, svet kar gre on and on and on.. ko se spomnim na to mi kar slabo postane, pa ful spaničarim, pa če je to ponoči sploh zaspat ne morem

bojim se tudi staranja, ker si bližje smrti in pa bojim se bit v breme in sama na stara leta, še bolj pa biti brez staršev

[senjorina]

Bolj kot same smrti se bojim tega, da bi pred mano umrli moji bližnji. Tega si res ne želim doživeti, čeprav je bolj verjetno, da starši umrejo prej kot otroci (ni pa tudi nujno). Sploh si ne znam oz. ne upam predstavljati, kako bi bilo, če bi ostala brez staršev in sestre. Isto grozno bi mi bilo, če bi pred mano umrl moj fant, ker je znano, da ženske v povprečju živimo dlje.

[×Sweety×]

Po pravici povedano me je, oz. strah me je tega da bi umirala dolgo pa v bolečinah. Upam da ko me bo pobral da bo na hitro al pa da se ne zavedaš (npr. da zaspiš in se nikoli več ne zbudiš).

Še bolj pa me je strah dneva ko bo preminil kdo ki mi res veliko pomeni (do zdaj na srečo se mi še ni blo treba s tako bolečino ukvarjat), takrat se mi bo pa najbrž sesul svet.

[kaktus87]

Niti ne... Smrt je del življenja... Edino upam pa, da bo na hitro ker sem videl na lastne oči bližnje, ki so umirali mesece v nečloveških mukah

[*pikapoka*]

Jst sm se nekaj časa tolk bala smrt, da včasih sploh nisem upala zaspat, ker sm kr mislala, da se pol ne bom zbudila in sm si delala budilke za vsako uro ponoč, da vidim če sm budna. Creepy, i know.
Zdej je pa minilo. Očitno je blo bolj stresno obdobje.

[Tine_Bine]

Vsakega bo doletela. Ene prej druge kasneje.

[vrtavka]

Tudi mene je strah smrti. Vbistvu se ne spomnim druge stvari, ki bi me je bilo strah, ampak smrti me je pa precej. Verjamem, da ni s smrtjo vsega konec in tako naprej, ampak nič ni zagotovo, življenje, trenutek, v katerem živim, pa je. In življenje je konec koncev vse, kar imam, strah me je to izgubiti.