Ali se bojite smrti?

[Kala*]

Svoje smrti me ni strah, ker itak noben ne ve kaj (če sploh kaj) te čaka po njej. Bolj me je strah smrti bližnjih, ker za sabo pustijo eno praznino. Da ne omenjam, da imam še vse stare starše žive... in me je ful strah kaj bo, ko jih več ne bo.

[Ashly5]

Joj jst se ful bojim smrti, dans morm it na pogrem k je moj dober znanec naredu samomor tako, da zadne dva dni neprestano razmišlam o našem življenju, ki se na koncu konča tako ali drugače. Najbolj pa me je strah smrti svojih bližnjih.

[onegirl111]

jaz se zelo bojim smrti, nevem zakaj? vem da je to nekaj normalnega...ampak vseeno....prav tako se bojim smrti svojih bližnjih.....takrat pa mi tak srce umre...nevem...bom mogla se še malo soočit s tem:)

[Laurica*]

Noben ne more rect da se smrti ne boji popolnoma. Se zmeri je kancek strahu. Da ne bos vec vidu svojih bliznjih, ne bos vec mogu kej dobrga prispevat svetu. Vedno je neki al pa nekdo, za kar zivis na svetu.
Recimo da zves da so ti na svetu stete zadnje ure. Takrat se clovek najbolj zamisli. Takrat se zacne zavedat, kaj use se ni dal skozi..izkusnje, odpuscanje, izpovedal ljubezni. O smrti se mora razmislat velik bolj na siroko. Vecina ljudi hoce umret naravne smrti, od starosti. Ampak to je v danasnjem casu veliko preredek primer. Ko na to pomislm da bom mogoce morala umret zarad bolezni, me kr stisne. Ob misli na smrt se mormo zavedat da je zivljenje samo eno in da ga mormo izkoristit za vse malenkosti, usako mejhno neumnost, za dobra dela, odpuscanje, ljubezen do vseh, pomoc, prijaznost.. Po vsem tem imamo vsaj malo manj strahu pred smrtjo, ker se nas bojo vsaj bliznji, prijatelji zapomnili kot kar najbolj pozitivnega cloveka. Tisti ki se smrti ne zaveda ne bo izkoriscal zivljenja v pozitivni smeri.

[angeLcek.]

Js se trudim čim manj razmišlat o tem.. ker potem čutim prevelik pritisk, ko pomislim, kako cajt beži.. Groza

[kajira]

se ne obremenjujem s tem. sem pa enkrat bila v težki situaciji, ko mi je grozila smrt in me je bilo zelo zelo strah. pripravljena sem bila storiti vse, da bi preživela.
hočem reči, da me na splošno ni strah, ko si s tem soočen, pa je povsem drugače.

[super_shine]

mene je recimo grozno strah kadar se mi sanja, da mi je umrl kateri od bližnjih (čeprav naj bi jim s tem v resnici podaljšali življenje), sicer pa ne razmišljam kaj dosti o tem.
na splošno pa me smrt vsakega poznanega človeka (tudi če sem ga samo bežno poznala) pretrese ... mogoče sem preveč vezana na misli na ta svet

[.:fiona:.]

smrti kot take se ne bojim oz. ne bojim se tega, da bom umrla in kako bom umrla. dejstvo je, da enkrat bom in smrt kot taka je v bistvu najbolj zagotova stvar, ki se ti zgodi v življenju. niti me ni strah počasne ali boleče smrti, seveda pa če bi si sama lahko izbrala način smrti, bi si seveda tistega nebolečega in najmanj mučnega zame ali za okolico. smrt, ki se je bojim je smrt mojih bližnjih ali preprosto smrt ljudi z ulice, ki me prizadane in se me dotakne. sploh če gre za kakšno tragedijo.

[sokolja]

nisem nič glasovala, ker u bistvu ne vem.
bolj kot svoje smrti se bojim smrti bližnjih (sorodnikov, staršev, brata, sestre, fanta, prijateljice). pa naj umrejo naravne smrti ali v prometni nesreči...jaz ne bi mogla živeti dalje, če bi npr. moj oče umrl v prometni nesreči. raje bi videla, da umrem jaz kot on. svoje smtri se ne bojim ker samo umrem in sm mrtva, če pa umre nekdo drug bom morala živet brez njega.tako pač jaz razmišljam...

[LoveLy*]

nevem...ampak svoje smrti se nekak ne bojim..ampak smrti bližnjih pa se zelo bojim...pa nevem zakaj....včasih si kar tak,kot strela iz jasnega zamislim pač nekoga ko full hitro avto vozi...kakšna smrt se mu lahko pripeti-..in to me potem tako fulll boli, v prsih tišči...nevem...ampak se zelo bojim za svoje domače..

[~NIA~]

m..

[gregalina]

pa zelo me zanima kaj je po smrti s človekom..

Odvisno v kaj verjameš.

[~NIA~]

[gregalina]

Jah, če si pokopan v celoti (da ni žara), pol počasi truplo zgnije v zemlji. A to si mislala al kej druga

[*kristyna*]

Smrti se ne bojim. Nekak se mi zdi da bom umrla ''mlada''. Pa ne da bi bila vsa depresivna in da bi šla samomor delat. Pač tko se mi zdi da bom umrla pred 40 letom .
Ne morem pa rečt da me je strah smrti bližnjih. Temu ne morem rečt strah, je pa vsekakor tesnoba, žalost,... BOjim se zanje sam smrti se mi zdi da se ne morš bat.