Ali rastline čutijo, čustvujejo, imajo aspiracije?

[shtrukeljchek]

Preberi knjigo: Skrivnostno življenje rastlin. temelji na znanstvenih poiskusih.

[Boris]

2 članka iz revije ScienceDaily na to temo:

New Group Of Plant Hormones Discovered
Članek govori o tem, kako rastline uporabljajo hormone, s pomočjo katerih se prilagajajo okolju, oziroma upravljajo z njem po najboljših močeh:

The growth and development of plants is largely controlled by plant hormones. Plants produce these chemicals themselves, thus controlling the growth and development of roots and stems, for example. A number of plant hormones, such as auxins, giberellins and cytokinins, were discovered by scientists decades ago. Now a new group of hormones has been found: The so-called strigolactones.

Previous research by institutes including Wageningen UR has shown that strigolactones plays a major part in the interaction between plants and their environment. As plants cannot move, they commonly use their own chemicals to control the environment as best as they can.

Clever Plants 'Chat' Over Their Own Network
Članek govori o tem, kako se rastline med seboj pogovarjajo in kakšne koristi jim to prinaša:

Recently Stuefer and his colleagues were the first to demonstrate that clover plants warn each other via the network links if enemies are nearby. If one of the plants is attacked by caterpillars, the other members of the network are warned via an internal signal. Once warned, the intact plants strengthen their chemical and mechanical resistance so that they are less attractive for advancing caterpillars.

[Boris]

Zdaj, ko imamo oporo, ki bazira na znanstvenih izsledkih, ki kažejo na to, da rastlina čuti, strateško načrtuje, kako se bo razvijala v prihodnje, kam bo usmerila korenine, da bo dobila vodo, kam steblo, da bo prišla do več svetlobe, kakšne kemikalije bo oddajala, da je škodljivci ne bodo pojedli, ali pa da njen teritorij ne bo zasedla druga rastlina (mimogrede, pomislite, zakaj pod jablano ne zraste še ena jablana), se lahko vprašamo še, katera rastlina si želi biti pojedena. To mene navdušuje.

Recimo, da si paradižnik (kot cela rastlina) prizadeva, raznesem njegova semena naokoli, da ima potem potomce. Zato bo obrodil čim bolj slasten sadež, ki mojemu organizmu prinaša čim več koristi, da bo privabil človeka ali žival, ki ga bo pojedla, nekaj semen pa bo potem padlo po tleh in iz njih se bo lahko razvil nov paradižnik. Morda seme preživi celo v našem prebavnem sistemu, in se potem lahko, če kakamo v naravi, razvije iz "pognojene zemlje" nekje daleč stran od svojega prednika.

Katera rastlina bo poskrbela za to, da bom jaz dobil v telo čimveč tistih snovi, ki mi koristijo in čim manj tistih, ki mi škodijo? V kakšnih pogojih bo poskrbela za to? Raziskave (vira do znanstvenega članka še nisem navedel, najdete pa informacijo preko prej navedenih linkov) kažejo, da se določena rastlina stresno odzove, če jo urežeš z nožem npr. Lahko rastlina zaznava naš namen? Se pravi - npr., da jaz enkrat urežem steblo paradižnika, ampak potem ga pa redno zalivam, negujem in čakam, da obrodi slastne sadeže. Me bo prepoznal kot nevarnost in me zato kaznoval s tem, da bo obrodil slabše sadeže? Ima čustva? Ima neko primitivno funkcijo zamere ali jeze? Mi bo oprostil, če bo presodil, da ga nisem urezal namerno? Mu to prinaša kakšne koristi? Prinašata človeku zamera in jeza, s katerimi hoče nekoga, ki mu je povzročil škodo, kaznovati, in ga s tem podučiti, da ravna narobe?

[Boris]

če se ne motim se ukvarjaš nekaj z botaniko?... oz. si prevedel neko knjigo?

Ne da bi vedel.
Se pa ukvarjam s čustveno inteligenco.

O rastlinah nas v šoli niso kaj dosti naučili, se pa sprašujem, ali rastlina čuti bolečino, pa ne more povedat, da jo boli.

Tega najbrž ne bom zvedla.

Ja, zanimivo je, da v osnovni šoli tega ni v učnem programu. Se državnem aparatu to ne zdi dovolj ekonomsko profitabilno. Meni pa se zdi zelo pomembno, zato me tudi zanima, ali lahko specifična vzgoja rastlin ugodno vpliva na moje zdravje. Menim, da država, ki vzgoji zdravega človeka, veliko več profitira, kot država, ki vzgoji človeka, ki se mora iz meseca v mesec potikati po zdravstvenih domovih. Poleg tega mi ni vseeno za rastline.

[Boris]

Če se bom spomnil, bom ob priložnosti, ko obiščem knjižnico, povprašal kaj po teh znanstvenih revijah s FV.

Ne vem, kaj je FV. Si imel v mislih visok SCI ali SSCI faktor?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvena_revija
http://www.uradni-list.si/1/content?id=72900
http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/inc/Kateg-znan-publ.doc


Mimogrede, tukaj je ena stran, ki na primerih razlaga, kako naj bi mačka občutila žalost, sram, zavist ali ljubosumje, zadovoljstvo, IN hehehe - smisel za humor : http://messybeast.com/emoticat.html

Kako izgleda paradižnik s smislom za humor?


Kot zanimivost... kako izgleda nagravžen sadež paradižnika...

Time lapse tomato

[Tysia]

Zakaj pa bi imel ravno človek kakšen poseben vpliv na rastline? Po eni strani je slednje logično, zakaj (ker naj bi bil višje razvito bitje, z več sposobnostmi,…), po drugi strani pa rastline zelo dobro rastejo tudi (in ponekod celo predvsem) tam, kjer človeka ni. Antropocentrizem? Je res samo človek sposoben vplivati na rastline?

(To, da človek lahko vpliva na rastline, je dejstvo, kar lahko preveri vsak doma, če ima svojo rožo.)

Morda pa je človek edini, ki ima možnost s svojim mišljenjem, pregovarjanjem in nameni negativno vplivati na rastlino. Meni se zdi tudi ta opcija dokaj naravna.

Verjetno pa je tudi res, da ima človek močnejšo "voljo" in ima zato morda lahko tudi močnejši vpliv na rastline.

[Tysia]

Eno izmed zanimivih vprašanj se mi zdi, ali ima rastlina zavest, na podoben način kot človek. Če pogledamo malo v druge kulture, sploh med indijance in ostale »zaostale« kulture, lahko vidimo, da imajo rastline velik pomen. Preko določenih zvarkov in z uživanjem določenih rastlin so ljudje dosegali posebna duševna (duhovna) stanja. Po naše bi lahko rekli, da so se zadeli. V deželah Južne Amerike je na primer kot rastlina duhovnega prebujenja poznan pejotl. Ta naj bi vplival na človeka, ki ga je zaužil vedno na drugačen način - pač glede na to, kaj bi bilo za posameznika najbolj primerno da izkusi (in ne tudi najbolj udobno). Baje so ljudje, ko so uživali pejotl (del kaktusa, ki se ga mora zaužiti zelo precizno, ker v prevelikih količinah povzroči, da človek odjadra na drugi svet, ker je baje izkušnja premočna) doživljali lastno psihoanalizo (preteklo življenje, osmišljenje vseh dogodkov) in potem glede na to, še izkušnjo, ki pa je baje zelo realna.
Pejotl je poimenovan kot učitelj v tamkajšnji kulturi (žal ne vem njenega naziva, če najdem kje, prilepim pozneje). Tam cenijo rastline na nekoliko drugačen način - v stari kulturi so trdili, da so rastline višje razviti organizmi (nad človekom - le da mi tega zaradi svoje omejenosti ne uspemo spredvideti), ki so lahko človeku veliki učitelji.
Zakaj? Vedno so se znale (kot droga) pravilno odzvati na psihično stanje posameznika in njegovo duhovno razvitost - tako, da je človek (pod pogojem, da je delal z njimi spoštljivo - takrat se ni predoziral, ker rastlina tega ni dopustila) iz izkušnje v posebnem stanju pod vplivom rastline odnesel zelo uporabno izkušnjo za življenje. Rastline naj bi bile celo nad vrači, ki so z njimi upravljali.
Takrat je veljalo, da če si sposoben komunicirati z rastlino, si dosegel eno izmed najvišjih stopenj zavesti, ki je možna na Zemlji. Preko njih in informacij, ki se nahajajo v njih, si lahko videl preteklost, sedanjost in prihodnost. Kazale naj bi resnico, včasih tudi preko iluzije.

No, to je eno filozofsko stališče, temelječe na stari kulturi, ki za razumevanje potrebuje plastične možgane.

(To sem nekoč brala v neki knjigi o južnoameriških indijancih ter govorila z osebo, ki je bila tam in mi potrdila, da pejotl resnično obstaja ter da se ga še vedno uporablja, sedaj sicer bolj "nelegalno". Zakaj že? )

[Tysia]

Kaj pa če rastlina čuti »psihično« bolečino in ne fizične ali pa fizično (tako, da bi mi z napravami zaznali, da čuti fizično bolečino – da se torej nekaj dogaja v njej) čuti le takrat, ko čuti psihično? To bi lahko pomenilo, da je vse le stvar namena, ki jo imamo z rastlino.
Čutenje fizične bolečine bi bilo sicer logično po eni strani, ker bi rastlino lahko ubranila pred tem, da ko gosenice pojedo (izločati bi začela tekočino ali pa vonj, ki bi odvrnila gosenice). Po drugi strani pa, nekoliko nelogično, razen če ne verjamemo v reinkarnacijo in so rastline hudobni ljudje, ki se morajo »pokoriti« in odtrpeti svojo karmo. (glede na to, da se travo kosi, da listje odpadajo – razen če niso mišljeni kot pri nas lasje, da je trava pokošena vsakodnevno ponekod tudi od živali – bi to potem občutile tako, kot če bi nam vsakič posebej odtrgali roke in noge?)

Psihična bolečina pa meni deluje bolj logično, kot fizična (čeprav je na prvi pogled obratno), ampak za razumevanje tega je treba zopet pogledati na svet z nekoliko drugačnega stališča, kot gledamo običajno. Ali pa tudi ne.

[Tysia]

"Lahko rastlina zaznava naš namen? Se pravi - npr., da jaz enkrat urežem steblo paradižnika, ampak potem ga pa redno zalivam, negujem in čakam, da obrodi slastne sadeže. Me bo prepoznal kot nevarnost in me zato kaznoval s tem, da bo obrodil slabše sadeže? Ima čustva? Ima neko primitivno funkcijo zamere ali jeze? Mi bo oprostil, če bo presodil, da ga nisem urezal namerno? Mu to prinaša kakšne koristi? Prinašata človeku zamera in jeza, s katerimi hoče nekoga, ki mu je povzročil škodo, kaznovati, in ga s tem podučiti, da ravna narobe?"

To se dokaj sklada s teorijo južnoameriških indijancev in kar je fali v moji glavi, z mojo logiko naprej.
Jaz bi rekla, da rastlina ne presoja, da je osvobojena tega. Verjetno čuti, zazna pravi namen in se na podlagi tega odloči. Presojanje je funkcija človeka. V kolikor jaz vem, tudi živali ne presojajo - pač zaznajo (morda tudi na podlagi preteklih izkušenj) in začutijo ter se primerno odzovejo. (Čeprav nekatere raziskave trdijo drugače - namreč, da živali ne začutijo čustev, ampak hormone ljudi - posledično naj tudi zveri ne bi napadale malčkov, tudi človeških.) Če privzamemo to stališče, bi bile lahko rastline še korak naprej - v smislu, da so osvobojene tudi interpretacije zaznave na podlagi preteklih izkušenj.
Morda čutijo resnico. Kdo ve.

Ps. Po mojem mnenju rastlina nikdar ne kaznuje. Če je osvobojena presoje, je potem verjetno tudi maščevalnosti. Morda pa nas pomaga učiti, če še naprej govorim filozofsko - glede na naše namene do nje, brez maščevalnosti in kaznovanja.
Sicer tu lahko kmalu zaidemo v protislovje - in sicer, kaj pa strupene rastline, ki jih zaužije neveden človek? Hm, tudi tu se najde razlaga, ampak ni za objavo tule. Poleg tega bi zahtevala še veliko veliko besed. Pa že tako nalagam.

[Boris]

Zakaj pa bi imel ravno človek kakšen poseben vpliv na rastline? Po eni strani je slednje logično, zakaj (ker naj bi bil višje razvito bitje, z več sposobnostmi,…), po drugi strani pa rastline zelo dobro rastejo tudi (in ponekod celo predvsem) tam, kjer človeka ni. Antropocentrizem? Je res samo človek sposoben vplivati na rastline?

(To, da človek lahko vpliva na rastline, je dejstvo, kar lahko preveri vsak doma, če ima svojo rožo.)

Morda pa je človek edini, ki ima možnost s svojim mišljenjem, pregovarjanjem in nameni negativno vplivati na rastlino. Meni se zdi tudi ta opcija dokaj naravna.

Verjetno pa je tudi res, da ima človek močnejšo "voljo" in ima zato morda lahko tudi močnejši vpliv na rastline.

Sem ravno gledal film The Happening, ki ga je priporočila g00gy_ga (poleg tebe).
Tam je stvar obrnjena na glavo.

Prijazne rastlince, pridne rastlince, pridne, nič vam nočem. Je že v redu. Je že ok, saj se razumemo. Rad vas imam rastlince, dobre ste. Pametne ste, priznam. Res. Živahne in inteligentne, dobrodušne rastlince. Zlate rastlince. Rastlince vredne občudovanja. Rastlince, ki bi jih bilo potrebno spoštovati. Zelo zanimive in pozitivne. Z velikim intelektom rastlince. Rastlince z možgani in visoko zavestjo. Rad vas imam rastlince.

Samo ne me ubit majke vam milo!

Dober film, priporočam tudi jaz.

[xxwoman]

Rastline nimajo živcev, da bi lahko čutile bolečino. Tudi če obstaja kakšna posebna snov, ki bi se začela sproščati ob poškodbi (razen npr. smole, ki samo zaceli rano), si težko predstavljam, da bi rastlina zaradi nje čustveno trpela. Ljudi npr. bolečina sploh ne bi motila, če ne bi bilo povezave bolečinske živčne poti z limbičnim sistemom, ki je odgovoren za čustva. Kaj pa je limbični sistem rastline? Mislim, da ga ni. Kaj bi rastlini pomagala čustva, tudi, če bi bil... sproščanje raznih obrambnih snovi je lahko odgovor na kemične dražljaje, zapisan v genih...

[Tysia]

xxwoman, dokazali so, da rastline čutijo oziroma se odzivajo. Poglej si malo raziskave, katerih linke je prilepil Boris.
Rastline so sposobne več, kot si mislimo. Morda fizične bolečine ne čutijo, morda tudi psihične ne, zaznavajo pa skoraj gotovo. Morda naše namene.
Dokazali so baje tudi, da zaznavajo bližajočo nevihto (mislim, da Japonci), kar je za naše možgane bolj logično razložljivo, kakor morebitno dejstvo, da zaznavajo naše namene.

Drugače pa tudi tvoja razlaga zveni zelo logično.

[virginiaNOmore]

Imam difenbahijo, ki je neverjetno zrasla od kar smo jo iz dnevne spravili v mojo sobo. Za novo leto je bila večja od jelke. Jst mislim, da rože čutijo, čutijo če so v sobi z nekom, ki jim je naklonjen, v prostoru, kjer se dobro počutijo in takrat bolje rastejo. Za drevo življenja nama je z mami en cvetličar zagotovil 30% možnosti da bo iz vrha pognala nova rastlina (med tem ko neki drugi cvetličarji še niso slišali za razmnoževanje drevesa življenja), pa nama je uspelo to 3x v 1.poskusu. Iz dveh vrhov in ene sredine stebla, povsod novi poganki in novi listi. Rože čutijo naklonjenost in takrat se bolj trudijo. To je definitivno.

[Boris]

Preklet The Happening.
Kako naj zdaj še sploh kdaj brezskrbno in radovoljno pogledam "svoj" paradižnik na vrtu? Mogoče sem pa jaz njegov. Kdo bi vedel.

http://www.ednevnik.si/uploads/b/Boris/105199.jpg
http://www.ednevnik.si/uploads/b/Boris/105198.jpg

Tukaj ga lahko gledate online.

[Tysia]

virginiaNOmore, podobnega mnenja sem tudi jaz. "Moj" hibiskus (takrat še ni bil "moj")so mislili vreči stran, ker se je posušil, pa sem prevzela skrb zanj. Sedaj pa že nekaj let bogato raste, ima bleščeče liste (brez, da bi zanj kaj posebno skrbela v smislu zalivanja, čiščenja listov, škropljenja - nič, razen malo vode, malo hladnega čaja brez sladkorja, ko se spomnim, lastne cvetove za gnojilo in prijazne besede ter misli aja, pa pobožam ga kdaj ), pa letos mi je že trikrat cvetel. Sedaj se kaže že četrti cvetek.