Ali rastline čutijo, čustvujejo, imajo aspiracije?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Yazmeen napisal/-a:Jst sm mnenja, da rastline ne morjo čutit in met kšnih čustev, ker enostavn nimajo osnovnih pogojev za to, kot so možgani, da bi lahko razmišljale, čustvovale, nimajo živcev, da bi lahko občutle...Za moje pojme so sam skupek enih delujočih celic, pač en organizem.
Kako pa veš, da nimajo možganov? Zato, ker jih nisi videla, veš, da jih ni?
-
Pontifex Maximus - Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Boris napisal/-a:Yazmeen napisal/-a:Jst sm mnenja, da rastline ne morjo čutit in met kšnih čustev, ker enostavn nimajo osnovnih pogojev za to, kot so možgani, da bi lahko razmišljale, čustvovale, nimajo živcev, da bi lahko občutle...Za moje pojme so sam skupek enih delujočih celic, pač en organizem.
Kako pa veš, da nimajo možganov? Zato, ker jih nisi videla, veš, da jih ni?
Nisem še zasledil, da bi bilo znanstveno dokazano, da ima plevel možgane.
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Seveda nisi. Koliko ljudi pa zanima, če ima njegova hrana možgane? Redke. Nekateri najraje še tega ne bi priznali, da žival čuti oz. čustvuje.
Informacija, ki jo mediji razširijo v javnost, mora imeti ekonomski pomen, da se oprime širše publike.
Si kdaj sam pobrskal ali dokazi obstajajo?
Informacija, ki jo mediji razširijo v javnost, mora imeti ekonomski pomen, da se oprime širše publike.
Si kdaj sam pobrskal ali dokazi obstajajo?
Zadnjič spremenil Boris, dne 20. Avg. 2008 12:26, skupaj popravljeno 1 krat.
-
Smreka - Kofetarica
- Prispevkov: 740
- Na forumu od: 16. 3. 2005
Yazmeen napisal/-a:Ni rečen, če živi, da pol tud čut Sj so kšni mikroorganizmi tud "živi", pa ne čutjo, ne razmišljajo...Uglavnem bistven pogoj, da čutiš in doživljaš občutke so možgani, s kerimi prideš do tega! Konc debate
Ja kako pa potem "čuti", da je recimo vroče, ne pa mraz...U bistvu bi tko rekla - a ni odziv na nekaj čutenje? Da se lahko primerno odzoveš, moraš najprej nekaj čutit al kako.
In zakaj enačiš čutenje z razmišljanjem? Sej ti tudi ne razmišljaš, ko umakneš roko ko se opečeš. To narediš refleksivno oz. ker ti možgani sporočijo da gre za bolečino. pri rastlinah kao ni možganov, kaj pa če je kaj drugega?
Ne vem no, po moje nisi ravno doktor znanosti, da bi lahko take zaključke delala
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Ah, saj bi vas še malo provociral in znova potrjeval že znano zgodbo, da so nekateri ljudje pač betonoglavi, kar je moj izraz za človeka, ki je naiven, in brez tehtnih argumentov fundamentalistično, svojeglavo in brezprizivno tera svoje mnenje do kraja, dela končne zaključke brez vsake znanstvene raziskave, in brez da bi v kaj podvomil v svoje pomanjkljivo znanje.
Ker pač vem, da to tako je, recimo danes ne bom poreden in bom že zdaj podal odgovor.
MILIMETRSKI MOŽGANI
Profesor Stefano Mancuso, pri štiridesetih je direktor laboratorija in hkrati profesor fiziologije za drevesne vrste na univerzi v Firencah, pravi, da so odkrili zelo majcene možgane, velike komajda kak milimeter. Možgane, ki so na vsakem vršičku korenine, so imenovali tranzicijska cona. Poudarja, da se ta mikroskopsko majhen predel razlikuje od celotnega sistema korenin po tem, da te celice slišijo in čutijo dogajanje v okolju. Najnovejše odkritje omogoča primerjavo vedenja rastlin z vedenjem žuželk ali mehkužcev.
Celice v tranzicijski coni uporabljajo podoben sistem kot ga imajo živali v možganih. S pomočjo nevrotransmitorjev, ki proizvajajo električne signale, pošiljajo sporočila sistemu korenin. Sposobne so tudi zelo kompleksnih odločitev.
Zdaj je problem le še v tem, ali so ti podatki verodostojni.
Ker pač vem, da to tako je, recimo danes ne bom poreden in bom že zdaj podal odgovor.
MILIMETRSKI MOŽGANI
Profesor Stefano Mancuso, pri štiridesetih je direktor laboratorija in hkrati profesor fiziologije za drevesne vrste na univerzi v Firencah, pravi, da so odkrili zelo majcene možgane, velike komajda kak milimeter. Možgane, ki so na vsakem vršičku korenine, so imenovali tranzicijska cona. Poudarja, da se ta mikroskopsko majhen predel razlikuje od celotnega sistema korenin po tem, da te celice slišijo in čutijo dogajanje v okolju. Najnovejše odkritje omogoča primerjavo vedenja rastlin z vedenjem žuželk ali mehkužcev.
Celice v tranzicijski coni uporabljajo podoben sistem kot ga imajo živali v možganih. S pomočjo nevrotransmitorjev, ki proizvajajo električne signale, pošiljajo sporočila sistemu korenin. Sposobne so tudi zelo kompleksnih odločitev.
Zdaj je problem le še v tem, ali so ti podatki verodostojni.
-
Pontifex Maximus - Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Boris napisal/-a:Seveda nisi. Koliko ljudi pa zanima, če ima njegova hrana možgane? Redke. Nekateri najraje še tega ne bi priznali, da žival čuti oz. čustvuje.
Informacija, ki jo mediji razširijo v javnost, mora imeti ekonomski pomen, da se oprime širše publike.
Si kdaj sam pobrskal ali dokazi obstajajo?
Imaš cel kup razprav od antičnih filozofov, srednjeveških do sodobnih...nikjer nič ne piše, da naj bi plevel imel možgane - vsaj jaz nisem zasledil.
- Tysia
- Kofetarica
- Prispevkov: 748
- Na forumu od: 11. 5. 2008
"Zdaj je problem le še v tem, ali so ti podatki verodostojni."
Pokazal bo čas. Lahko pa bodo ugotovili, da možgani niso poanta, in da ima rastlina bistvo drugje, kot pa v možganih. Tako kot naj človekova zavest ne bi bivala v možganih.
Sama verjamem, da so rastline živa bitja, ki na nek način čustvujejo. Če ti rastlino urežeš, jo verjetno zaboli. Če pa je to fizična bolečina, kot pri človeku, pa bi rekla, da verjetno ne. Čeprav bi bila kot taka po eni strani smiselna – npr. v primeru, da na ta način začuti, da jo želijo žuželke pojesti in potem posledično izloči strup, ki prežene žuželke – torej neke vrste samoohranitvena funkcija. Ni pa v tem primeru nujna ravno fizična bolečina – ker bi rastline zaznavale tudi na drugačen način.
Pravzaprav je en protiargument za čutenje fizične bolečine pri rastlinah dejstvo, da je trava »narejena« za to, da jo rastlinojede živali jedo. Ampak, po drugi strani, tudi rastlinojede živali so lahko pojedene od mesojedih živali.
Rastline se odzivajo na ljubezen, na pogovarjanje z njimi. V to sem prepričana, ker imam doma "čudežni" hibiskus. Vprašanje pa je, na kakšen način.
Pokazal bo čas. Lahko pa bodo ugotovili, da možgani niso poanta, in da ima rastlina bistvo drugje, kot pa v možganih. Tako kot naj človekova zavest ne bi bivala v možganih.
Sama verjamem, da so rastline živa bitja, ki na nek način čustvujejo. Če ti rastlino urežeš, jo verjetno zaboli. Če pa je to fizična bolečina, kot pri človeku, pa bi rekla, da verjetno ne. Čeprav bi bila kot taka po eni strani smiselna – npr. v primeru, da na ta način začuti, da jo želijo žuželke pojesti in potem posledično izloči strup, ki prežene žuželke – torej neke vrste samoohranitvena funkcija. Ni pa v tem primeru nujna ravno fizična bolečina – ker bi rastline zaznavale tudi na drugačen način.
Pravzaprav je en protiargument za čutenje fizične bolečine pri rastlinah dejstvo, da je trava »narejena« za to, da jo rastlinojede živali jedo. Ampak, po drugi strani, tudi rastlinojede živali so lahko pojedene od mesojedih živali.
Rastline se odzivajo na ljubezen, na pogovarjanje z njimi. V to sem prepričana, ker imam doma "čudežni" hibiskus. Vprašanje pa je, na kakšen način.
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
@Pontifex Maximus
Nisi iskal na pravi strani.
Si spregledal zgornji post?
Nevrobiologi se s tem ukvarjajo.
Pa tukaj imaš en slovenski članek na to temo.
Nisi iskal na pravi strani.
Si spregledal zgornji post?
Nevrobiologi se s tem ukvarjajo.
Pa tukaj imaš en slovenski članek na to temo.
-
Pontifex Maximus - Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Aha, pozitivke...tako kot da bi mi dal revijo Misterij za prebirat (kao znanstveno relevantna). V kateri reviji s FV si lahko to preberem?
-
Pontifex Maximus - Kofetarica
- Prispevkov: 801
- Na forumu od: 30. 8. 2007
Če se bom spomnil, bom ob priložnosti, ko obiščem knjižnico, povprašal kaj po teh znanstvenih revijah s FV.
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Evo, direktno iz Firenc (ali Florenc ali kako že).
http://ds9.botanik.uni-bonn.de/zellbio/AG-Baluska-Volkmann/plantneuro/abstracts.php
Zdaj pa preučimo še, kakšne reference imajo, kje so objavljali članke,...
Bi kdo pomagal?
http://ds9.botanik.uni-bonn.de/zellbio/AG-Baluska-Volkmann/plantneuro/abstracts.php
Zdaj pa preučimo še, kakšne reference imajo, kje so objavljali članke,...
Bi kdo pomagal?
-
g00fy_qa - Cosmofrik
- Prispevkov: 2032
- Na forumu od: 22. 8. 2006
Boris napisal/-a:Rastlina se umakniti ne more. Lahko pa bi imela določene obrambne mehanizme, s katerimi sebe naredi ušem neužitno (slabšega okusa ali vonja), in tako nezanimivo. Ali lahko res to stori? Ali lahko morda ena napadena rastlina s fermoni opozori druge rastline, naj začnejo oddajati kemikalije, ki bi škodljivcu smrdele?
Kaj pa v primeru, če je agresor človek, ki jih niti slučajno ne misli pojesti? Kako se lahko brani potem? Je oddajanje smradu, katerega agresor s svojim nosom ne zazna, smiselno? Je bolečina smiselna?
Ti moraš pogledati film The Happening.
As the shadow follows the body,
As we think, so we become.
As we think, so we become.
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Tale o jastogu je tudi zanimiva...
http://novice.svarog.org/index.php?Novica=1956&barva_kat=
Ko so bojda ugotovili, da jastoga ne boli preveč, ko ga ŽIVEGA kuhajo več deset minut, oziroma da je intenzivnost bolečine, ki jo doživlja, tudi v skrajnem primeru zelo majhna, so posplošili, da jastog bolečine sploh ne čuti. Trapast in domišljav pristop.
Še hujši sem pa mogoče jaz, ki uživam surove rastline. No, vsaj domišljav nisem.
http://novice.svarog.org/index.php?Novica=1956&barva_kat=
Ko so bojda ugotovili, da jastoga ne boli preveč, ko ga ŽIVEGA kuhajo več deset minut, oziroma da je intenzivnost bolečine, ki jo doživlja, tudi v skrajnem primeru zelo majhna, so posplošili, da jastog bolečine sploh ne čuti. Trapast in domišljav pristop.
Še hujši sem pa mogoče jaz, ki uživam surove rastline. No, vsaj domišljav nisem.
-
Boris - Kofetarica
- Prispevkov: 975
- Na forumu od: 11. 7. 2006
- Kraj: Novo mesto
Evo, uradna stran, na katero se sklicuje članek iz pozitivk:
Internacionalni laboratorij za rastlinsko nevrobiologijo
Internacionalni laboratorij za rastlinsko nevrobiologijo
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov