Ali rastline čutijo, čustvujejo, imajo aspiracije?

[Boris]

Ko govoriš o znanju in shranjevanju podatkov...Kaj pa če se slednje nahaja zunaj rastline? Tako kot bi se pri človeku, če bi našel ustrezni ključ, znanje lahko nahajalo v podzavesti, recimo tistem delu, ki je povezan s kolektivno zavestjo. Čiribari bum!
...
...
Če to malo vkomponiraš v delčke zgodbice, ki sem jo po drobtinicah pustila v tej temi (namig: en delček bi lahko bil pejotl), si lahko sestaviš z uporabo domišljije dokaj logično zgodbico, ki pa deloma presega znanstvene okvirje.

To v bistvu ne presega znanstvenih okvirjev vseh ved. Še posebej ne fizike kvantnih delcev.

Atom, oziroma elektron ima sposobnost hranjenja podatkov. Vprašanje je le, kako bi lahko živ organizem direktno zapisal kaj vanj. Ali drugače - kako bi lahko dosegal do informacije, zapisane v njem.

[Tysia]

Kaj pa kvark, ki naj bi bil najmanjši trenutno poznani delec? (Kvark.) Kaj če informacija nastane takrat, ko se vzpostavi neka povezava med dvema kvarkoma, ki sta si »nasprotna« - čeprav naj kvark ne bi imel naboja? (v stilu meje med materijo in antimaterijo)
Na podlagi tega (in nekaj filozofiranja vmes, ki tu presojam, da ni bistveno ) bi lahko sklepali tudi o neminljivosti informacije (posledično tudi o tem, zakaj bi rastline lahko imele dostop, če seveda zadostijo pogojem moje še nedodelane teorije ali teoriji, ki bi imela podobne posledice kot moja ). Zakaj? Kvarki baje glede na razdaljo ne izgubljajo na moči, ampak še vedno obstajajo, obstaja energija med njimi in sicer tako, da se razdelijo na kvark in antikvark. In tako naprej, v neskončnost. Napetost (oziroma informacija ali pa »vzdrževalec« informacije) pa se tako ohranja.

»Vprašanje je le, kako bi lahko živ organizem direktno zapisal kaj vanj. Ali drugače - kako bi lahko dosegal do informacije, zapisane v njem.«

Po mojem mnenju rastline to počno najbolj. Potem sledijo živali in na koncu človek. Zakaj? Deloma tudi zaradi »moje vsezveneče« svobodne volje in predanosti naravi. Svobodna volja zahteva določeno energijo, ki se morda preusmeri na drugačen način delovanja in nekoliko »zaobide« tesno povezanost z naravo. Zakaj bi lahko zopet filozofirala ene 10 strani, zato bom slednje izpustila.
Človek pa ni, po moji teoriji seveda (iii, kako se fajn sliši ) v nobenem zaostanku za rožicami, ampak je samo malo zabluzil in ne najde še poti oziroma so mu trenutno zanimive druge. Vsak trenutek ima možnost direktnega doseganja vseh informacij, če se le znebi navlake, ki jo nosi s seboj.
Ena začetna in osnovna pot bi lahko bila preko podzavesti. Ko bo človek sposoben ozavestiti sebe, brez da bi se zaradi tega ubil ali pa bi se mu zmešalo, bo sposoben tudi dostopa do vseh drugih informacij.
Seveda pa obstajajo tudi "srečna naključja", ki se posameznikom lahko zgodijo in ti dobijo možnost vpogleda v situacijo.

Ker me nese dalje...če se osredotočamo na človeka in če ostanem pri svojih teorijah (ker amigdale al kak je že nisem še povsem absorbirala)... Poglejmo talamus pri človeku. Talamus je neke vrste sito v človeških možganih, ki določene informacije pošlje v zavest (tiste, ki presodi, da so koristne), ostale pa v podzavest. Kaj se zgodi, če se talamus malo okvari ali pa se spremeni neka povezava in talamus kar naenkrat začne večino informacij prepuščati človeku v zavest? (delna analogija s prejšnjim odstavkom) Če bi živeli v ZF filmih in bi se človek tako okrepil, da se mu zaradi tega ne bi zmešalo, bi se lahko približal rastlinam iz tega vidika.

Uf, ura je pozna.

Ps. Tudi če so te stvari resnične, so načeloma nepotrebne. V smislu analiziranja. Zakaj? Ker če to obstaja, ima znanje in sposobnosti za dosego slednjega v sebi vsak posameznik.

Ps2. Obstaja pa eno retorično vprašanja (ki: je lahko že odgovorjeno ali pa se nanj ne da odgovoriti): zakaj je pol tak fajn filozofirat?

[Boris]

^^
http://dat.si/publikacije/Article/Pomnilniki---shranjevanje-podatkov/2:

6.1 Princip kvantne mehanike

Ker se pri načrtovanju mikroprocesorjev počasi približujemo velikostnim redom nekaj nanometrov, kjer se fizika obnaša malo bolj svobodno in si sem ter tja privošči tudi kakšen kvantni skok, si poglejmo s kakšnimi težavami se utegnemo soočiti v bližnji prihodnosti.

Če želimo naprimer vedeti kje in v kakšnem stanju se nek delec nahaja, moramo nanj posvetiti s nekim valovanjem in opazovati odboj le-tega. To je najmanj destruktivni princip s katerim lahko opazujemo materijo okrog sebe, ki je pa hkrati tudi osnovni princip s katerim gledamo tako mi ljudje, kot pa tudi ostala živa bitja. Problem pa je v tem, da že osvetlitev sama po sebi vpliva na opazovan objekt in ga s svojo energijo premakne ali pa spravi v kako drugo energetsko stanje. Mi sicer res ugotovimo, v kakšnem stanju je bil opazovanec tik pred meritvijo, ampak nam ta informacija po meritvi več ne predstavlja nobene koristi, saj smo na delec že z samo (to, isto) meritvijo vplivali. Energija sevanja je večja pri višjih frekvencah in sicer narašča v kvadratični odvisnosti od frekvence. Če torej želimo čimmanj vplivati na delec, moramo uporabiti sevanje nizkih frekvenc. Problem pa je, da so v tem primeru meritve manj natančne, saj položaja ne moremo nikoli določiti bolj natančno kot je ena polovica valovne dolžine sevanja, s katerim objekt obsevamo. Za višjo natančnost moramo torej uporabiti svetlobo višje frekvence, ki pa ima s tem tudi večjo energijo.

Pojavi se torej dilema. O delcu lahko zelo natančno ugotovimo kje se je nahajal tik pred meritvijo, sama meritev pa ga deformira in premakne nekam popolnoma drugam. Po drugi strani pa lahko izvedemo manj natančno meritev (pri nizkih frekvencah), ki pa je zaradi tega manj destruktivna, seveda pa tudi manj točna. To dialektično načelo, ki se imenuje Heisenbergovo načelo nedoločljivosti, je osnovni princip Kvantne Mehanike, hkrati pa že skoraj nekakšna humoreskna karikatura znanosti, ki se nekako znova in znova sooča z dejstvom, da vsega pač ne more stehtati, spraviti na nek skupni imenovalec in zapečatiti s še tako prikladno matriko. Opazovalec namreč vedno vpliva na sistem katerega opazuje - pač, tudi vedenje ima svojo ceno.

Realnost nekako deluje kot da na večji delec (npr. beljakovinsko molekulo) težje vplivamo s samim opazovanjem. Recimo - gledam kozarec in vem, da je poln neke tekočine. Zaželim si, da bi bil notri ananasov sok, ampak ko pogledam, je notri voda. S svojo željo nisem vplival na vsebino kozarca, saj je kozarec že bil opazovan. Nekdo je vanj natočil vodo.
Zanimivo je tudi, da četudi bi kozarec nekdo po nesreči postavil pod žleb, še vedno ne bi bilo v njem soka.
S kvantnim delcem je drugače, nanj vplivamo, oziroma se vsaj tako zdi. Ker ne vem, kako to točno gre, bom predpostavil, da "vplivamo na to, kaj kvark v sebi hrani".

Danes si zapišem v možgane, kako se vozi monocikl. To znanje nekako spravim v proteine. Potem natreniram Tinino telo, da sprejme tujek, nakar ji naskrivaj vbrizgam v možgane svoj protein. Informacija se je dobro shranila in Tina zna takoj voziti monocikl, čeravno nima pojma, kdaj se je tega naučila.
Kako pa bi bilo, če bi spravil informacijo v kvark? Recimo, da bi se teoretično to dalo. In bi kvant nafilal s podatki o tem, kako se vozi monocikl. Nato bi kvark s pomočjo laserja premaknil v Tinino bučo. Tina ga kot prvo verjetno ne bi niti zasledila. Če pa bi že kakorkoli lahko dostopala do informacije v njem, bi lahko kot opazovalec vplivala na njegovo vsebino. Notri bi pisalo:"Znaš voziti monocikl, vozi se ga tako in tako". Tina bi bila prepričana, da monocikla ne zna voziti. Informacijo bi prebrala v okrnjeni obliki: "Ne znaš voziti monocikla, vozi se ga tako in tako."

Torej, četudi bi lahko prebrali, kaj v kvarku piše, to še ne pomeni, da bi prebrali prav.

edit:

Ker pa o teh kvantnih delcih nimam kaj dosti pojma, je dobro prebrati še kaj drugega. Za začetek je dobro začeti z osnovami:
http://www.abarim-publications.com/StandardModel.html
Zanimivost:

The strong-electro-weak force spawned the strong nuclear force and the electro-weak force. This caused two major groups of fundamental particles to be identified: quarks that responded to all three existing forces, and leptons that did not respond to the strong nuclear force. In our tactile/visual analogy of the cubes, leptons would be those particles that we can feel but not see, while quarks can be both felt and seen.

Ali to zdaj pomeni, da opazovalec lahko vpliva tako na kvarke, kot tudi na leptone? Ne vem. Je sploh res, da opazovalec lahko vpliva na informacijo, ki jo hrani kvark? Kaj pa če vpliva zgolj na to, kje se kvark nahaja?

[Tysia]

»Realnost nekako deluje kot da na večji delec (npr. beljakovinsko molekulo) težje vplivamo s samim opazovanjem.«

Zakaj pa misliš, da je temu tako? Meni se trenutno dozdeva, da zato, ker večji delec že nosi določene lastne informacije oziroma drugače – večje število informacij. Lahko da manjše, kot je število informacij v določeni snovi oziroma manj energije, kot imajo, bolj lahko nanje vplivamo. (tu mi je zelo všeč primer dokaj "nevtralne" vode)

V primeru, da bi storil z informacijo, znanjem o tem, kako voziti motocikel, kot si zapisal, bi rekla, da bi v prvem primeru potreboval več energije, da bi napolnil določen protein, kot pa da bi napolnil kvark. S tem bi prišle npr. tudi drugačne posledice vpliva tujka na moje telo.
»Torej, četudi bi lahko prebrali, kaj v kvantu piše, to še ne pomeni, da bi prebrali prav.« Zato se med drugim tudi strinjam s tem stavkom.
Ker je za to informacijo potrebno manj energije (čeprav operira na višjih energetskih nivojih načeloma, če sem prav razumela), ima zavest nanjo tudi večji vpliv.

No, in če to preneseš dalje in prideš do tega, da imamo vsi možnost dostopa do kakršne koli informacije, ki se je kadarkoli pojavila na Zemlji, potem lahko teoretično sklepaš, kako priti do tega.
Kaj pa če bi zavest v pomenu, kot jo poznamo mi (ki npr. vpliva, spreminja svet okoli sebe) »naredili« nevplivno? Bi lahko lažje brali informacije, ki so manj agresivne?
Ali pa, če se prestavimo v svet kvantne fizike, ne bi bili opazovalci ampak neposredni kreatorji, ki bi bili v trenutku, ko bi zgradili določeno predstavo, tudi tam?

Morda pa imajo rastline delno prednost prav tukaj? Ker imajo verjetno drugačno zavest od naše? Ker morda ne opazujejo na tak način, kot npr. ljudje, ampak bolj "čutijo"?

Veš kaj je meni hecno? Rastline so v nekaterih kulturah cenjene kot zelo visoko razvito bitje. Baje imajo sposobnost videti človeka v dušo in mu to celo sporočiti.

...v enih norih sanjah bi se lahko ljudje zazdeli neka nemirna in nižje razvita bitja, ki mislijo, kako visoko se nahajajo. Medtem ko iščejo mir v duši, stanje, ko samo BODO, tekajo levo in desno, trošijo energijo, se pobijajo med sabo in še ostale vrste zraven, rastline samo so. In morda mir že imajo, za energijo uporabljajo zelo nezahtevne sestavine, in morda v svojem mirovanju čutijo vse tisto, zaradi česar se moramo ljudje premikati in trošiti energijo. Morda tudi čas zaznavajo drugače, kot ga ljudje. Bi torej rastline lahko bile na višji razvojni stopnji, kot smo ljudje? Le da ljudem to zaradi njim lastne percepcije to ni dano videti ali pa nočejo videti?

Dodatek::)

"Ali to zdaj pomeni, da opazovalec lahko vpliva tako na kvarke, kot tudi na leptone? Ne vem."

Tudi jaz ne, zato pa filozofiram. Potem pa počakam, da znanstveniki zopet nekaj odkrijejo, nato pa mojo teorijo preverim v realnosti. No ja... (Top kvark.)

[Boris]

Veš kaj, zdaj ko sem prebral, kaj si napisala, nisem več siguren v to, da ljudje vplivamo le na najmanjše delce.
Kvant besede je črka. Ti si spremenila mojo črko n v t in spremenila celo besedo monocikel v motocikel.

Šala.

Zakaj mislim, da težje vplivamo na težjo stvar? Nimam pojma, zato lahko razvijem nekaj teorij. Bom omenil samo eno, ki se mi je porodila tekom pisanja prejšnjega komentarja.

Imam kozarec. Sestoji iz ogromno med seboj povezanih kvarkov. Ker je njihova lastnost da se jih lahko začuti in vidi, lahko kozarec vidim, ga primem, pijem iz njega. Zdaj bi se jaz v enem momentu spomnil, da kozarca več ne rabim in ga hotel premakniti, kot lahko opazovalec premakne kvark. Pa ne uspe. Zakaj? Morda lahko z zavestjo navadno vplivamo s svojo pozornostjo le na 1 delec hkrati. Ker kozarec sestavlja na milijone teh kvarkov, ki morda hranijo tudi informacijo o tem, kje se nahajajo njihovi sosedi, mi ga ne uspe premakniti, ali kakorkoli vplivati nanj. Zakaj ne? Ker ko vplivam le na en kvark, morda ne vplivam na vse ostale, ki hranijo informacijo o tem, kje ta kvark je. Morda ga ne določam (ne določam njegove pozicije) le jaz, kot opazovalec, ampak tudi ostali kvarki (ali določena podskupina teh kvarkov). Torej bi morda moral vsem kvarkom, ki sestavljajo kozarec (oziroma vsem, ki hranijo informacijo o tem, kje se nahaja kvark, katerega želim premakniti), dopovedati, da enega kvarka ni več na tistem mestu, kjer oni "mislijo", da je. In potem to ponoviti za vsakega posebej. Pravzaprav bi to moral morda storiti z vsemi na enkrat.

[Tysia]

Kaj pa pričakuješ ob taki zgodnji jutranji uri? Če sm pa še čist zalimana.
Ne, se opravičujem, ker očitno nisem brala pozorno.

Uf, pa res pišeš monocikel. Pa tudi kvant. Vedno znova se potrjuje rek, da vidiš, kar želiš videti, če nisi skoncentriran, pa še toliko prej.
To pa malo spremeni zgodbico, ki sem jo ustvarila. Jah, tudi tisti, ki smo tik pod najboljšimi, se lahko kdaj zmotimo.


"Veš kaj, zdaj ko sem prebral kaj si napisala, nisem več siguren v to, da ljudje vplivamo le na najmanjše delce."

Vidiš, kako lepo. Vsak kiks spremeniš v nekaj lepega. Lahko noč, moji možgani rabijo počitek.

[Boris]

Nisem pričakoval, da boš gor tako zgodaj, zgoraj sem v času, ko si pisala komentar, še nekaj dodajal. Tako da, dodaten edit na oba moja zadnja komentarja.

[Tysia]

Vse to, kar pišeš, že obstaja in zelo usklajeno funkcionira v naravi. Kot tako je na razpolago načeloma vsakemu živemu bitju.

Prav tako je po mojem mnenju tudi določen delec, ki so mu s pomočjo generatorja spremenili določene sposobnosti in lastnosti, ter za katerega piše, da je "presegel naravo" (z drugimi besedami), le del zaenkrat še neodkrite narave, ki je tu.
Tudi jaz sem mnenja ( s tem ne pravim, da si ti), da je človek enkratno bitje in da je sposoben veliko - sploh če ga pročujemo s kvantno fiziko. Potemtakem bi lahko bil sposoben ustvarjanja nečesa, kar še ne obstaja. ( Če upoštevamo svobodno voljo (ki pa je, hehe, če vprašaš mene zelo omejena pri 99,993% ljudi) in do sedaj znane lastnosti kvantov - tudi tisto o "vseprisotnosti".) Vseeno pa mislim, da je človek človek z namenom in da njegova domišljija ne more segati dlje, kot sega narava sama - torej: lahko je kreator, ampak samo v okviru narave. Če bi bilo drugače, bi bil zelo blizu Boga (če ta obstaja npr.) ali pa bi bil kar Bog sam. Lepo je slišati, da je človek center vsega - veliki kreator, kar bo verjetno tudi mislil, ko se bo globje spustil v kvantno mehaniko (npr.) in bo ugotovil, da je sposoben čaranja. Hehe, bi bilo pa zanimivo videti, kako bi ga rit bolela, ko bi nekoč padel na trda tla.

Verjetno imamo sposobnost vplivanja na rastline. Pa je to zato, ker so rastline nižje razvite ter je to le igra količine in moči informacij (njihove superiornosti) ali bi lahko bilo kako drugače? Kaj pa če "fora" sploh ni v tovrstni moči in je samo človek obremenjen z njo?
He, kaj na primer počnem jaz. Svojo energijo zapravljam za neko filozofiranje (ali pa bodisi za poizkuse, za dokazovanje nečesa znanosti - npr. če prav ne počnem tega ), medtem ko "moj" hibiskus samo je, obenem pa lepo raste in z nekompliciranjem razveseljuje mene. Kaj pa če se mi nekje na eni neznani ravni smeji, ko me gleda in si misli: "Ah, saj nekoč bo skapirala, do takrat pa ji pustimo veselje."

[stevens]

^^
Spet en šmakec ali kaj?
Ubogi stevens. Zelo ubogi. Hudo zelo zelo ubogi ubogi stevens. Ubogi na kvadrat stevens. Ljubezni potreben in ljubezni vreden stevens. Še bolj ubogi - pravi, da postane nor, ko pije, sicer se pa pri svojih 21. letih boji biti čuden, da ga ne bi kdo malce postrani pogledal in bi se njemu potem povečal pritisk in bi se tresle hlačke. BU. BU. Ranjen, sočutja vreden, otožen, trenutno brez punce in od pomilovalnih pomilovanja vreden, na kubik ubogi štajerc, ki se še ni odločil, kaj bi s svojimi neprijetnimi čustvi- bi jih imel, ali bi jih potlačil. Podoben roži - verbalno onesposobljen ubožec, katerega arhiv (če pogledamo njegov profil) vseh njegovih 228-ih komentarjev ne poseduje enega, ki bi obsegal več kot 3 povedi (še moj paradižnik je bolj zgovoren, pa čeravno si to domišljam). Razumeti moramo, da namreč zelo trpi ob tem. Tako ubogi, da mora na koncu stavka, kjer pove, da se zna jokati, nalimati enega , da bil sprejet, ali da bi se vsaj čutil kot takega (to je namreč ena izmed podzavestnih funkcij smeha), ali pa da bi v momentu hude hude bolečine malo olajšal/pregnal to bolečino. Tako neskončno ubogi, da inštruira, kako imeti probleme s samim seboj, ob istem času pa bi rad druge spravljal v red. Punce, čimprej pomagajte temu kapitanu kluba strtih src, saj vidite, kaj išče tu gor. 186 cm, 70 kg, bivši tenisač, s cinizmom obdarjen smrtnik. V akcijo. Tip si zasluži, da ga ima nekdo rad.


@stevens
Tema je povsem na mestu in pod pravo rubriko (pogovarjamo se o čutenju, čustvih, namenih, bolečini, zavesti, o sodelovanju med rastlinami in ljudmi, se vprašujemo o morebitnih duševnih stiskah rastlin, razglabljamo o njihovih obrambnih mehanizmih, primerjamo funkcije rastlin in ljudi), radovednost filozofije pa razširi spoznanja znanstvenih raziskav, jim da neko socialno noto, kjer lahko izraziš tudi svoje izkušnje ali misli, oz. razpravljaš o raziskavah na laičnem, cosmopolitanovem nivoju.
Premoreš slučajno kakšno mnenje o dani temi in bi ga delil z nami?

lp,
Boris_čudak, podgenij, radovednež

P.S.: "pristajati na povprečnost = pristajati na poraz"

kaj ti si vohuno za mano al kaj? ..po tvojem filozofiranju in čudaštvu se mi zdi,da boš slej v časopisu: Boris poslijeval 10letne fantke al pa boris umoril lastno mater zaradi paradižnikove solate..freak get a life,not a plant

[kepka]

^^Kononenko ima vsepolno strokovnih člankov, ki me zanimajo in je eden najbolj znanih raziskovalcev na fakulteti. Spoštovan je tudi v večjih znanstvenih krogih. Nima pa vedno razdelanih vseh stvari, o katerih govori, do konca, kot tudi nimava ne ti in ne jaz, ali kdorkoli drug.

Ze mogoce, pa tudi razvpitih. Ampak njegova bluzenja, tam kje bi moral predavat o algoritmih nimajo kaj za iskat, kot tudi tvoje bluzenje o rastlinah nima kaj za iskat pod razdelkom Custva na Cosmopolitan forumu.

Hohoho hihihi, sistematično provociranje? Me veseli, da se ti je razsvetlilo, da sem v razsvetljenem svetu, saj se meni še ni.

Provociras ti in to z najvecjim veseljem, kakor tu berem Tebe pa niti ni treba provocirat, saj sam od sebe stresas vedno vecje neumnosti. Morda se ravno ne strinjam s stevensom, ima pa prav, da je rahlo cudno, da si si vzel cel dan casa in precesal cosmo forum.

1.) Omenjena knjiga je učbenik na računalniški fakulteti, tako da ne vem, kaj si želela povedati, razen če se to nanaša na kaj drugega (moj blog denimo).

In na tvoje pametovanje na listi in se kje drugje. Najbrz nisi pomislil, da se utegnemo celo poznati, kajne. Pa tak pametnjakovic.

[Boris]

Krepka, krepko pretiravaš s svojevrstnim bluzenjem (pa če si slavistka ali računalničarka ali ekonomistka ali karkoli že), naj ti bo v veselje, čeravno zelo verjetno v tem ne uživaš niti pol toliko, kot jaz. Zelo dvomim, da v svoji blaženi "razsvetljenosti" vsaj približno veš, čemu je ta tema sploh tukaj.

Ze mogoce, pa tudi razvpitih. Ampak njegova bluzenja, tam kje bi moral predavat o algoritmih nimajo kaj za iskat, ...

Si ti birokrat, ali zagovornik birokracije morda? A ko Slivnik pripoveduje o znanstveni fantastiki, je tudi narobe? Ali pa ko Divjak duhoviči s svojimi okrasnimi dodatki na PP prezentacijah? Zame ni narobe, ker skušam biti malo življenjski, tako da mi je tudi to, kar Kononenko pove v parih minutah o modrecih, znanstvenem dokazovanju telekineze s pomočjo generatorja naključnih števil, dokazovanju telepatije, OK. Pa tudi v krvi nimam, da bi se šel diskriminatornih igric "ti si drugačne ideologije kot jaz, zato si čuden in bodi tiho, oni drugi, tretji in pa opa! morda celo četrti pa se lahko oddaljijo od srža mojega zanimanja, pa bom tiho jaz, ker je oh oh, tako moj moj, in mu prizanesem vsako neformalnost, pa čeravno o tem sploh ne razmišljam, ker mi je itak samoumevno". Sicer si pa poglej tole temo s slo-tech foruma. Če bi profesor govoril 1 uro o tem, kako so ga pili v študentskih letih, opisal žuriranje in vse to malo povezal s svojimi začetki v stroki, bi bila to za 90% študentov špica tema in se ne bi nihče pritoževal.

Zdaj pa hitro priznaj, da si dec, saj mene itak ne pozna nobena ženska (razen ene od včeraj, ampak tista ne šteje). Da je pa to res, pa vprašaj stevensa, ki me je zaznal in povsem prebral s svojimi empatičnimi, jasnovidnimi, visoko inteligentnimi in telepatskimi sposobnostmi. To vse se je zgodilo zelo hitro in sem lahko vzhičen, da me je razkrinkal, sicer bi se lahko že krivega počutil, ko sem celih 15-20 minut ohoho! vohunil (in potem, čez 5 minut vso stvar zajebal malo, ker nisem vzdržal več nadaljevati s prikritim poizvedovanjem o njem, ker sem se imel za preveč blaznega, in sem vse objavil na forum v sebični želji, da bi to celo komu koristilo ali koga nasmejalo; da bi se on sam zamislil nad kruto (ne)resnico o povedanem, v to hudo dvomim) za njim in v tem času verjetno prebral večino tega, kar je v svojem dolgem življenju napisal. Med tem časom sem razmišljal tudi o tem, kaj vse bi storil 10 letnikom in kako bi se sladko maščeval svoji materi, ker ni zasadila hruškastih paradižnikov, pa o tem, kako bi si dobil življenje in kako bi prinesel radost vsem ljudem, ki si je želijo, mimogrede pa še o tem, ali ni pasja radost sporen izraz za klobaso. Multitasking se reče temu, dragi moji.

Lista? Friclista morda. Ja, ugotovil sem, da Mitar ni le na oko eden najbolj pametnih študentov (da ne govorimo o brihtnosti, zagnanosti, pridnosti), je celo tako komunikacijsko sposoben, da sva o temi Tehnologija znanja "bluzila" (tvoj izraz) "izven" fricliste preko mailov z vsem veseljem še celo zimsko izpitno obdobje, na kar sem se, po par stotih traktatih, kjer je iz obeh strani mrgolelo ustreznih argumentov in protiargumentov, pač odločil, da ga bom volil za predsednika (to resno mislim, če bo le priložnost). Do končnega sklepa o Bronnikovempa nisva prišla, čeravno sva izmenjala vse polno konstruktivnih kritik glede njegovega dela. To omenjam tu zato, ker se da tisto temo povezati s tem, o čemer govorimo. Če seveda koga zanima.

Gremo zdaj raje prenehati z OT?

Odgovori na že podana vprašanja.
Recimo povej kaj o znanju rastline. In pa o rečeh, ki bi ji lahko omogočile (oziroma ki ji omogočajo (če obstajajo)) funkcijo čustvovanja.

P.S.: Lahko imaš več logično enakovredno močnih sistemov, ki pa izhajajo iz različnih premis, tako da jih (razen svojih) fundamentalistični bluzer opredeli za edina obstoječa bluzenja.

[Boris]

kaj ti si vohuno za mano al kaj? .

Poglej v SSKJ, kakšna je razlika med vohuniti in pozanimati se. Za vsak slučaj poglej še, kakšna je razlika med zalezovati in zanimati.

[Boris]

Hehe, zdaj imajo že roboti biološke možgane.

Robot With A Biological Brain: New Research Provides Insights Into How The Brain Works:

ScienceDaily (Aug. 14, 2008) — A multidisciplinary team at the University of Reading has developed a robot which is controlled by a biological brain formed from cultured neurons. This cutting-edge research is the first step to examine how memories manifest themselves in the brain, and how a brain stores specific pieces of data.

[stevens]

kaj ti si vohuno za mano al kaj? .

Poglej v SSKJ, kakšna je razlika med vohuniti in pozanimati se. Za vsak slučaj poglej še, kakšna je razlika med zalezovati in zanimati.

ok bom

[*chiky*]

Moja mami se velikokrat pogovarja z rožicami, pa ene so se kr naenkrat lepše razcvetele, pa če so ble bolj boge, so se tud že popravle.. Ni pa edina s takimi izkušnjami, to sem slišala že od večih ljudi. Sicer možno bi blo, ampak nekih pretiranih čustev pa po mojem rastline ne poznajo.. Mogoče pa zaznavajo energije okoli njih, ker konec koncev tud same oddajajo neko energijo, vsako živo bitje jo. Tko jst gledam na to..