Ali obžalujete pretekle ljubezni?

[nezaupljiva_strahopetnica]

Nekje v neki drugi temi sem prebirala, da punce govorite, da ste izgubile leto, dve itd., ker ste bile v vezi, ki se je razdrla.

Zakaj? Kdo si je izmislil, da najlepše ljubezni trajajo večno? Zakaj smo obsedeni s tem? Zakaj se tako obremenjujemo, zakaj se nam tako mudi najti to blaženost? In, zakaj domnevamo, da ko bomo nekoč starejši, ne moremo najti ljubezni?

[*QueenBitch*]

To sm tud jaz zanc razmislala, k je prjatlca rekla kao kok casa sm zgubila joj, pac zapravljen cas. Zame pa nihce ni bil zapravljen cas, od vsakega sem se neki naucila, takrat v tistem casu mi je blo lepo tam in takrat in nism hotla menjat, zakaj bi potem zdj rekla da je bil zapravljen čas. Žal mi je mogoče da kkšnih stvari nism prej dojela al pa prej nardila, ker bi blo zame boljš...ampak drgač pa ne obžalujem teh ljubezni in let.

[***Ally***]

Pomoje pa je čisto odvisno...sama obžalujem nekatere zveze, ko so mi vsi okoli mene govorili, da to nikamor ne vodi, da bom na koncu prizadeta, jaz pa sem bila mlada in naivna Če pa imaš vredu fanta/punco, s katerim pač nista za skupaj in se razideta, nimaš česa obžalovati, ker si se imel lepo, mogoče si se naučil kaj koristnega, kar lahko uporabiš v novi zvezi...

[Aloha]

Js prznam, da se s tem zlo obremenjujem in lahko rečem, da ja, pr določenih ljudeh, k sm jih spustila u svoj žiulenje z namenom, da se bom (bova) mela lepš, pa so mi ga pol sam grenil, obžalujem tiste mesce ...

Kr sm se trudla, pustila da se z mano pometa, u upanju, da bo enkat spoznou, kdo in kakšna oseba sm u resnic, prejokala preveč noči in se presekirala preveč dni, ampak še vedno gojila upanje in čakala, da bo bolš In seveda ni blo. In u tistem času sm lahko "spustila" marsikerga bolšga fanta, kr sm pač verjela, da se moram trudt in ne mislt na druge.

Pr fantih, s kerimi mi je blo lepo, sm dožvela nepozabne in neponovljive trenutke, od kerih sm se kej naučila in so se oni naučil od mene in k so me spoštoval, pr takih preteklosti ne obžalujem, čeprou ne rečem, da si kdaj ne želim, da tega usega ne bi blo ... predusm zato, da ne bi vedla, kok je lahko u resnic ljubezen lepa (sploh zdej, k je več ne najdem)

[Shannon]

Kdo si je izmislil, da najlepše ljubezni trajajo večno? Zakaj smo obsedeni s tem? Zakaj se tako obremenjujemo, zakaj se nam tako mudi najti to blaženost?

Zato, ker je ta butasti koncept produkt zahodne civilizacije, ki idealizira t.i. "romantično in večno ljubezen", folk spremenil v ovce (na podobno vižo igra tudi RKC). Ljudje imajo oprane možgane, v tem je problem. In pol mislijo, da je narobe, če tega nimajo in odpirajo teme v smislu "a je čudno, da sem pri 20 še samski/a". In mislijo, da so "vrgli stran" tisti čas, ki so ga preživeli z "napačnim" ... za kozlat.

[iluzija]

^^

jaz sem trenutno v moji prvi resni zvezi in lepo mi je, ampak nikoli nisem trdila, da bo najina ljubezen večna. na začetku najine zveze sem si rekla: uživala bom v vsakem trenutku z njim... dokler bova pač skupaj. in uživam. živim za sedanjost. želim si, da bi bila čim dlje skupaj. želim si, da bo med nama ljubezen dolgo. če pa bo življenje hotelo, da se najini poti pač ločita, se bosta. verjetno bo težko in verjetno bo pretečenih kar nekaj solz, ampak bo vredno. zagotovo mi za vse skupne trenutke (pa če tudi se bo mogoče grdo končalo) ne bo nikoli žal.
nikoli ne vemo kaj bo prinesla prihodnost in bolj ko se obremenjuješ z mislijo na to, veliko težje se posvečaš sedanjosti... ta trenutek sem srečna. in še bom srečna.

[Sp3lca]

Če je blo še tko slabo in grdo mi je vsak fant nekaj dal in mislim, da tudi grd konec ne more zbrisat lepih spominov in zanimivih izkušenj.

[uršy]

Men še dons ni žou niti za en dan od vseh 10 let, k sm bla z bivšim ..... je blo pač zloooo lepo skor čist do konca .... pa tut ne zdi se mi, da bi karkol zamudila al pa stran vrgla

[purple_rain]

Zato, ker je ta butasti koncept produkt zahodne civilizacije, ki idealizira t.i. "romantično in večno ljubezen", folk spremenil v ovce (na podobno vižo igra tudi RKC). Ljudje imajo oprane možgane, v tem je problem. In pol mislijo, da je narobe, če tega nimajo in odpirajo teme v smislu "a je čudno, da sem pri 20 še samski/a". In mislijo, da so "vrgli stran" tisti čas, ki so ga preživeli z "napačnim" ... za kozlat.

To verjetno tud drži, ampak po mojem gre prej za občutek varnosti, po kateri vsi hrepenimo. Da najdeš tisto posebno osebo, ki bo s tabo preživela celo življenje, da se navežeta drug na drugega in hkrati pač tud skrbita drug za drugega.

Ker smo pač ljudje čuteča bitja in je pač prekleto lepo občutit ljubezen tiste posebne osebe ob nas, ki nam lepša dni, prinaša veselje in smeh in pa še lepše je to vračati nazaj, oz. vse to deliti z nekom posebnim.

[*°mermaid°*]

Jst ne obžalujem pretekle veze, pa čeprav se je klavrno končala in bla vse prej kot dobra. Velik sm pretpela v njej, ampak teh let ne bi zamenala za nič drugega. Sem pač mnenja, da je vsaka stvar za neki dobra in tko je bla tud ta veza zame dobra. Ko sem končala vezo sem začela veliko delati na sebi in sem postala druga oseba...lahko bi rekla, da sem šla skozi neko šolo, ki je sicer dolgo trajala, vendar mi je pomagala, da sem končno odprla oči in se začela zavedati sama sebe. Čeprav sem morala za to veliko pretrpeti, pa se je na koncu vseeno pokazalo, da je bilo vredno.
Jst ubistvu tudi ne verjamem v neko večno ljubezen. Vem, da gremo ljudje v svojem življenju skozi različna obdobja osebnostne rasti. Lahko se zgodi, da ti v določenem trenutku partner pač ne more več slediti, ker si postajata vedno bolj različna in zato gresta narazen. Zna biti zelo hudo, vendar pomoje se vedno najde neka druga oseba, ki bo v tvojem novem obdobju predstavlja tvojo sorodno dušo. Tako da menim, da je seveda možno najti "pravo" ljubezen v vsakem obdoju svojega življenja. Ravno tako menim, da je vsaka veza/partner (bivši, sedanji in prihodni) pravi, vendar samo za določen čas in mogoče za določen namen.

[Josephina]

Ne obzalujem, saj sem se iz vseh neki dobrega naucila.

[majchy84]

Večino časa ne obžalujem, pridejo pa trenutki, ko si želim, da tistega človeka sploh nikol ne bi spoznala. Ampak sem se zelo veliko naučila zarad njega in vem, da se mi kej tacga ne bo ponovil z nobenim tipom več

[Maychy]

Tudi jaz načeloma ne obžalujem ničesar. Povsod sem se nečesa naučila, povsod malce "odrasla". Obžalovala bi lahko le, da nisem mogla izkoristiti nekaterih priložnosti, ki so se pojavile, ker sem bila še v vezi, ta pa obsojena na propad. Torej... Ne obžalujem ničesar.

Kljub temu pa si želim neko stalnost. Vsakič se namreč zgrozim ob spoznanju, da stvari niso več take, kot so bile, in si tega sama sebi nočem priznati. Morda zato, ker sem lena in se mi ne da spet iskati koga novega, začenjati na novo... Pa vendar so ravno začetki najslajši.

Ne vem... Upam, da bom nekoč našla nekoga, ki me bo imel tako rad, da bo pripravljen z mano preživeti ostanek svojega življenja... Če pa ne... Si želim pa vsaj čim več sladkih začetkov in čim manj boleče konce.

[renatka_]

Ja, obžalujem. Ljubezen se vsemu tistemu skupaj sploh ni reklo-je blo kr neko bluzenje.

[Lev_inja]

Obžalujem samo prvo vezo,ker mi je bivši zamolčal ful pomembno stvar,katere še venda dandanes nebi priznal.Pač moški ponos.Drugih vez pa ne obžalujem, v vsaki je bilo lepo, in sem se tudi marsikaj novega naučila.Ni mi škoda tistega časa, ki sem ga preživela z vsakim bivšim.