ali naj ga pustim kljub temu da ga imam še vedno rada?

[moi T]

Satan28- zelo se strinjam s tabo. Zelo zelo podobno stvar sem napisala v temi Kaj naj naredim. Bom zalimala tisti del, ki se nanaša na to...

No, naj ti pojasnim moj včerajšnji dogodek. Moj dragi (hodiva skorej 5 let) je bil pr meni in mi je rekel, da če greva na sprehod. In sm rekla, da ja, da se sam obujem pa grem na wc. No, on mi je pa reku, da me zunej počaka, potem pa me je klical, da nej se odpravm, da on sam zapelje keš enmu frendu (mu je nesu keš za rač., ki ga je kupu od njega), da bo tkoj nazaj. No in pol ga ni blo tkoj in sm ga klicala na oba telefona in se mi javljal eno uro in pol!!! Meni se je pa čist strgalo od jeze!!! Kot da sm jez ena mona, ki si ne zasluži enga klica, zakaj ga ni! In kot da nimam drugih stvari za delat (npr. se učit) kot pa njega čakat! Res sm bla jezna, da bi ga zmlatla, če bi se mi prikazal u tistm trenutku!!! No in pol sm mu pisala groziln msg, da kako je nesramn, itd. Pa se mi še vedno ni javu. In klicala sm še frendico, ki hodi s tem njegovim frendom, za njegovo cifro, pa se tudi ta ni javu. In pol me moj smotko kliče po eni uri in pol in mi reče, da je tel. pozabu u avtu in da ni mogu prej prit! No in pol ku smo se dobila, sm mu povedala svoje in zahtevala opravičilo! On pa da paniko delam itd. No in pol sva se skregala in sm mu rekla, da s takim obnašanjem me ne bo več vidu, ker si zaslužm spoštovanje po tolkem času! In sm odvihrala z avta! No in potem je očitno mal premislu in pogruntal, da se res ni lepo obnašal in me je poklical in se opraviču!

Sorry za dolgo zgodbo, hočm ti povedat, da ne dopuščaj takega ravnanja, ker se bo tip navadu te NE spoštovat, če pa mu boš sproti povedala kaj te moti, bo mogoče ugotovu, da mu nisi tako samoumevna in da si človek, ki si zasluži vsaj en klic ˝oprosti, neki je prišlo umes, ne morm prit˝ in ne neskončno čakanje in jezo!

U glavnm Satan28 strinjam se, da so si ženske večkrat same krive, ker pustijo moškim, da z njim delajo kar se jim zmisli! Tako da neenchy da se mu ne bi res ti opravičla!!! Ker je on zamujal in se mu nimaš za kaj opravičevat!!!

Drugače pa sm vesela, da sm naletela na tako temo, ker se tudi meni kdaj zdi, da ga ne obvladam lih najbolj , sam hkrati pa ne morm brez njega!

[neenchy]

evo, da vam povem kako je vse skupaj, uradno sva še skupaj, ampak to res uradno. zaupam mu ne več, obnaša se do mene kot da sem ta zadnja smet, kot da nimam že ostalih problemov dovolj, me je v jok spravljal vsak dan...zadnje 14 dni me ne objame, pocartlja nič več, edin dotik ki ga imama je tist lubček na usta ko me v službo pripelje, pa še tist je narejen, spi v dnevni sobi, ker mu baje v spalnici ne paše, sicer mi pove vsak dan kk ma on mene rad....ja bulšit! tk se počutim da vam opisat ne morm....in kao je vse vredu,,,, in pol me pokliče v službo in tist o lubica moja kk si kej? kk se maš...za skozlat....mam ga še rada sam po drugi strani ga pa že prav mrzim zarad njegovga obnašanja....ampak itaq je normalno...da ne povem da sexala odkar sem vam zadnjič pisala še itaq nisma....ker se mi gnusi sexat z njim....včeri je celo prišo v spalnico spat pa slučajno me ne bi stisnu oz se me sploh dotaknu..itaq da ne sem pa ja kužna....pa živčn je skoz... pa šraja nad mano...karkol ga vprašam....eh brezveze...do konca mesca še potrpim ko sm ravno sred učenja pa mam še 3 izpite v dveh tednih zdej, ko je pa to mimo pa grem....
hvala vsem ki ste podale svoje mnenje!
ampak nimam se več zakaj trudit,, da bo delu z mano kot s smetjo... ne hvala! vem da mi bo full težko, sam bom že mogla preživet!

[iluzija]

Upam, da si se prav odločila, ampak že to, da imaš sama občutek, da ravna s tabo kot s smetjo, mislim, da kaže na konec...

[kiana]

najboljše, da greš... sej bo hudo, ampak če se tko obnaša do tebe in ti zmiri manj čutiš do njega, bo tko res najboljš...

[neenchy]

hello...spet se js oglašam z novimi dejstvi in podatki ....v petek (en teden nazaj) je blo pa vsega preveč...on z svojim obnašanjem, js cela na koncu zraven njega in potem sma se namest da bi se pomenla, seveda spet skregala in je on šel. čez kako uro me pokliče pred blok in sva se tam za blokom pogovarjala kk ne more nobeden več, da mu je šele zdej jasno kaj je počel z mano ( z nama) in se mu je vidlo da mu je bilo ful težko. in najbolj pomembno, prvič sva se o tem lahko čist normalno pogovorila in sva razčistila zadevo. vsaj mislila sem tako, ker je zgledalo, da jo bova pozitivno rešila..potem pa greva domov in tam on men razloži da je konec, da sedaj je pa prepričan, da ne bo šlo...mene je kap skor...ko bi vidle kolk težko mu je blo,men pa še bolj....pa sem js šla v sobo da mal premislim in se k seb spravim, pa je ves čas hodu gledat če sem vredu, pa me cartlal, ko sem se nekak pomirila, sem šla na balkon, kjer je bil on in sva se začela pogovarjat, oba sva jokala, pa sem ga vprašala, če je res prepričan v to, da je konec, pa me je sam objel in sem mu rekla, da glede na to kolikor se imava rada kljub vsemu kar je bilo, mislim da si zasluživa čist nov start in če takrat ne bo šlo, se posloviva, pa me je sam stiskal, pa rekel da se mora z nekom pogovorit in če je prav če pride čez urco ali dve nazaj (kasneje mi je povedal,da je sicer šel na sok, ampak da je sam premislil, se ni s kom pogovarjal o nama-sej ni imel koga, ker naju njegov najboljši kolega kao že ves čas spravlja narazen, ampak to je druga zgodba) , js sem bla pa doma, najbolj vesel je bil tk moj mobilni operater, ker je fajn služil tist večer na meni ko sem že na pol spala, je priše moj nazaj, se je sam ulegel k meni, me tk močno objemal in lubčkal, da nisem mogla verjet, reku ni pa nič....pa sva zaspala....naslednji dan, se je obnašal tk kot sem si skoz zadnje čase želela da bi se,imela sem opravek in sm šla sama , vmes me je klical da so se zmenli da bi šli za vikend na morje in če grema, pa sm bla za in je blo ful fajn, sproščeno, razen ene scene ki jo je naredil njegov kao kolega, in ko sva se doma o tem pogovorla naju te stvari sam bližajo,(vam povem v drugi temi) . v glavnem od petka potem se ful trudi, je ljubeč, pozoren, mi pomaga, res je cukr, tud je res da sm js bolj sproščena in dobre volje on kolikor zdej zgleda se mogoče celo lahko izkopljema iz te zelo hude krize. je pa ena stvar ki me muči, to (čeprav vem da sem tud js njemu rekla, ko sva se kregala, da je brezveze in da greva narazen, ker tk ne bo šlo) ampak je tolk prizadelo ko je on to zadnjič reku in ko je reku da je prepričan, da boljš da zdej kot pa potem čez par let ko bova imela družino..potem se je pa vse drugač obrnalo, nekak ne morem prebolet teh besed, mogoče boste rekle da kompliciram in mogoče res,ampak čeprav gre vsak dan na boljše me to grize, tist kaj pa če se res kljub temu da je še z mano dolgoročno ne vidi da sma skupaj, ampak nočem mu zdje neki težit glede tega, da neb sam sranja naredla...ko drugač vse plane normalno dela, ko se menima, v dvojini, za morje ko bova šla, kaj bova kupila v jeseni še za stanovanje, pa nov avto itd itd. ampak tist stavek mi ne da miru

[iluzija]

Glede prihodnosti, moj nasvet: živi za trenutek. Taka je moja filozofija pa tudi sama sem se z mojim o tem že veliko pogovarjala. Oba sva mnenja - nobene garancije ni, da bova v prihodnosti skupaj, ampak sedaj sva srečna skupaj in če se že ne vidiva skupaj v prihodnosti, bova to ugotovila takrat, sedaj nama je vseeno . Seveda si želiva, da bova skupaj čim dlje, še vedno načrtujeva skupno morje, skupno novo leto... Vprašanje je, če bova to res preživela, upam, da bova, ampak točne prihodnosti pa res nikoli ne poznaš...

Enako mislim zate. Sedaj si srečna, ne boj se, da boš ponovno prizadeta. Sploh se s prihodnostjo ne obremenjuj. Če bosta skupaj, pač bosta, če pa ne bosta pa shit happens. Nikakor se pa ne ovijaj v ovoj, ker ne boš srečna ne sedaj, ne kasneje .

[_emcy_]

jaz bi na tvojem mestu šla dalje...sej je na tam planetu še veliko moških osebkov
če bi meni to moj fant rekel nebi mogla nikoli pozabiti kej je blo pa vse...nebi več mogla biti skupaj
mela sem podobno izkušnjo , no ni blo tako zelo resno ampak vseeno.
hodla sem z fantom sam se na začetku ful dobro razumla pa vsi so govorili kako sva ljubeča ( tako kot pri tebi .moja best frenduca ki me že ful dolgo časa pozna pa vse mi je rekla da nisma za skupej pa skregala sma se tudi že veliko krat ampak jaz sem vedno popustila znova in znova....
enkrat pa sem mela vsega dovolj in sma se razšla po zelo hudem prepiru ( pred tem sma se že 4x razšla )..
čeprav ga zdej še vedno fuul pogrešam pa sem ljubodumna na vse punce okoli njega pa vse se zavedam da je tak prav...
moje mišljenje je da če nisem srečna v zvezi pa če ni vse tak da sma oba srečna ni več smisla bit skupej....
jaz ti predlagam da se za nekej časa razideta oz. se nekej časa sploh ne vidita...če te bo hotel na vsak način nazej boš mela dokaz da mu res ni vseeno za tebe in da te hoče nazaj...
to je moj predlog upam da ti bo kej pomagalo pa veliko sreče

[neenchy]

hvala za nasvet....ne vem bom vidla kolk me bo tist mučlo, pa kako se bo situacija odvijala naprej, kako se bo obnašu do mene in če se bo izboljševalo bom dala vsemu skupaj to možnost da se popravi, ker mogoče je pa vse skupaj ena res velika kriza...če pa ne bo tk kot upam ,da bo potem pa....

[dečva]

živjo tud jest bi rabla en nasvet... oziroma samo rada bi spravla par stvari iz sebe in nekam jih moram dat...

zdi se mi da sem trenutno v zelo zmedenem obdobju. sploh kar se tiče glede ljubezni. s fantom sva skupaj 4,5 let. Ljubim ga najbolj na svetu samo po drugi strani pa ne morem biti več z njim. V zadnjem letu se je zelo spremenil, čeprav nevem vzroka zakaj. Pravi da me ima rad in da mu je z mano vredu. vendar imam občutek, da samo jest kej dam na to najino zvezo.
Že od začetka pri njemu pogrešam, da bi mi mogoče izkazoval več čustev oziroma pokazal da mu nekaj pomenim. Od začetka temu nisem dajala tak pomen, sedaj me pa vedno bolj moti vse skup.
Npr. sem mu omenla, da bi nekoč rada z njim živela pa si družino ustvarla. On pa pravi, da se mu nikamor ne mudi, da bi živela skupaj pa sploh še ne pride v poštev. Ker sva iz bolj oddaljenih krajev, sva večinoma skupaj samo čez vikende, meni je pa po štirih letih to premalo. samo on sploh noče razumet tega.
Pol nevem, sem ga enkrat vprašala (bolj v hecu), če bi mu bilo vseeno, če bi jest začela hodit z drugim. on men čist resno nazaj, da mu je vseen kam grem oziroma s kom grem. Nevem no, a je tolk težko pokazat da mu mogoče ni čisto vseeno.
Zadnje čase tudi noče nikamor več z mano. Ko sva skupaj ponavadi leživa cel dan doma, zvečer pa mogoče kdaj na kkšno pjačko. Vse mu je brez veze. Predlagam, da bi šla na sprehod, al pa na bled al pa kamorkol. Zmeraj dobim nazaj odgovor, da se mu ne da, al pa "kaj boš pa tm?". Zadnje čase me skoraj sili, da nej grem pa s sestro pa njenim fantom ven in pravi, da naj njemu ne težim s takimi zadevami.
Tko, da sem zadnje čase čisto zmedena. Vem, da sem mogoče začela jest preveč vanga silt, samo po 4ih letih bi pa res rada vedla pri čem sem.
Ljubim ga, samo si pa postavljam vprašanja, če bi res rada živela s takim človekom celo življenje. Rada bi ga pustila, samo ga nikakor ne morem. bojim se da mi bo potem žal, ker drugače je vredu fant.

Nevem več, a se to samo meni dogaja, da bi fanta rada pustila pa ga ne morem?

se opravičujem, če je zlo zmedeno napisano vse skupaj...

[tmis_]

No, naj ti pojasnim moj včerajšnji dogodek. Moj dragi (hodiva skorej 5 let) je bil pr meni in mi je rekel, da če greva na sprehod. In sm rekla, da ja, da se sam obujem pa grem na wc. No, on mi je pa reku, da me zunej počaka, potem pa me je klical, da nej se odpravm, da on sam zapelje keš enmu frendu (mu je nesu keš za rač., ki ga je kupu od njega), da bo tkoj nazaj. No in pol ga ni blo tkoj in sm ga klicala na oba telefona in se mi javljal eno uro in pol!!! Meni se je pa čist strgalo od jeze!!! Kot da sm jez ena mona, ki si ne zasluži enga klica, zakaj ga ni! In kot da nimam drugih stvari za delat (npr. se učit) kot pa njega čakat! Res sm bla jezna, da bi ga zmlatla, če bi se mi prikazal u tistm trenutku!!! No in pol sm mu pisala groziln msg, da kako je nesramn, itd. Pa se mi še vedno ni javu. In klicala sm še frendico, ki hodi s tem njegovim frendom, za njegovo cifro, pa se tudi ta ni javu. In pol me moj smotko kliče po eni uri in pol in mi reče, da je tel. pozabu u avtu in da ni mogu prej prit! No in pol ku smo se dobila, sm mu povedala svoje in zahtevala opravičilo! On pa da paniko delam itd. No in pol sva se skregala in sm mu rekla, da s takim obnašanjem me ne bo več vidu, ker si zaslužm spoštovanje po tolkem času! In sm odvihrala z avta! No in potem je očitno mal premislu in pogruntal, da se res ni lepo obnašal in me je poklical in se opraviču!

, oprosti, ampak tvoj tip je imel prav. Njegovo ravnanje sicer ni bilo pravilno, samo ti pa si za tisto uro in pol naredila celo štalo.

[Tamarra*]

^^ se ti ne zdi, da je moj T to napisala junija 2007 pa da je že malo pozno za odgovarjanje na to?

[tmis_]

Ne, ker je to zgleda da(če samo bereš ta forum)zelo razširjena in aktualna oblika paničarjenja.

[Tamarra*]

Ja, ampak ti si odgovorila direktno njej, to pa za njo najverjetneje ni več aktualno. Anyway, samo opozorila sem te, v primeru da ne bi videla datuma ali karkoli pač

[[She.]]

julija_ in MsN se vama pridružujem.