ali naj ga pustim kljub temu da ga imam še vedno rada?

[neenchy]

naj vam sporočim,da odkar sem vam opisala problem je blo neki časa boljš, potem pa isto(če ne še slabš na trenutke) naprej sej se trudima oba sam ko pa pride spet do tistih slabih dni je pa preveč težko da bi še bilo za zdržat... včeri sva se spet skregala zarad malenkosti, (men se sicer ni zdela) ko je reku da pride po mene v službo leprav sem emla drug prevoz pa sem ga odpovedala, potem sem ga pa pol ure čakala na koncu pa peš šla(3km), in ko sm bla že skoraj pred blokom se mi je pa mimo pripeljal cel dobre volje in me je poklical, pa sem mu rekla zakaj ni poklical pa povedu vsaj da ga ne bo, pa mi je začel težit da se njemu zdi prav da itaq morm se shodit, pa se mi je smejal v telefon...ko je pa domo prišel me še pozdravu ni...pa sem se vsaj za silo pomirila in sem šla do njega pa sem mu povedla da se mi ne zdi prav kar je naredu pa je sam začel tulit nad mano da se mi pač ni dalo it peš in da kaj se zdej nad njim znašam , pa mu nism mogla dopovedat da se gre sam za njegov odnos in kk se naj potem zanesem nanj če že pri takih stvareh pogori....pa se ni dalo nič zmenit....kriva sem bla js za vse, ker spet kao delam prepir, na koncu je pa še sam zaloputno mi vrata pred nosom, se obleku in šrajal nad mano čež če sm zdej dosegla svoje pa če sm srečna da je zdej on živčen( men je pa pri vsem tem sploh ne blo težko po njegovem) in je reku da gre ven da se pomiri in ga ni bilo do neki čez polnoč...okrog enajstih sem ga poklicala (ker se itaq ni javu, pa vem da bi blo boljš da ga neb, sam mi je blo tolk težko pa sem se hotla pogovorit) pa je reku da ne ve kdaj pride da bo že prišu, pol sem se pa zlomla in sem se začela ful jokat pa sem mu rekla če uživa v tem da me vedno znova prizadane, pa kaj se gre, da sma itaq čist na podnu on pa gre za 7 ur v gostilno, js se pa doma sekiram, namest da bi se pogovorla.....potem je sicer prišel čez pol urce, js sm pa tk že v postelji bla, ker mi je blo slabo od živceh, tresla sem se, glava me je bolela, čist sem bla na koncu, totalno izmučena, in pol ko je prišel do mene in rekel kaj se imava za pogovorit( ker po njegovem je pač to normalno obnašanje očitno po novem) so mi sam solze začele tečt, sposobna nism bla nič več rečt, edin kar sem mu rekla je blo to da me je spravil na konc tako psihično kot fizično in da naj me prosim pusti pri miru, me je pa sam gledal pa vprašu kk to mislim....pa sem rekla (čeprav še zdej ne morm verjet) da me je spravu tako daleč da trenutno do njega čutim samo mrz, da ga mrzim, pa se je sam sesedu na posteljo,reku ni nič, js sem se pa stran obrnala in poskušala zaspat...ulegu se je zravn mene čist blizu vrndar se me ni upal dotaknit..in sva zaspala... dans zjutraj se je pa obnašal kot da ni nič oz on mene ignorira... naj povem da zadnji teden pred včerajšnjim dogodkom sma se mela pa noro fajn, tolk se je popravu da sem res dobila upanje da se bo zadeva poštimala, pa tud js sem se maksimalno potrudila...ampak po včerajšnjem dnevu ...resno dvomim v vse... je pa še neki js grem julija za dva meseca delat v avstrijo in me je prav strah kaj se bo zgodilo v tistem času ko me ne bo...res več ne vem ...

[kiana]

se strinjam s tabo, da to ni bla malenkost... sej vem, da je težko, sam a si ga mogoče vprašala, kaj je blo narobe, da te ni mogu pridt iskat oziroma zakaj je pol tolk ponoru? ker če sta se mela en tedn nazaj ful lepo in je zgledalo da bo vse ok, potem je moglo neki vmes pridt... pa ga ne zagovarjam...
mogoče bo pa zdej še boljše, da boš šla v avstrijo in boš lahko sama o vsem premisnla, brez pritiskov prijateljic in koneckoncev tudi njega...

[neenchy]

ne nisma se pomenla zakaj je prišlo do tega , če pa se mi zdi da se mu tk ni za menit...in zdej mu je ful težko, ko vem da sem ga včeri ful prizadela s svojo izjavo, pa bi to zelo raa popravila, sam po drugi strani pa me neki drži nazaj, ker je tud on mene prizadel in ne morm bit vedno in to res vedno js tista ki bo šla do njega pa popustila, ne morem se sam js trudit... pa bi še zmeri na nek način rada da se poštima, sam tk kot je zdej js ne morm več..... sama seb grem že na živce ko tolk jamram...upam da vam nism preveč zabluzla, sej mi je čist jasno da nism edina s takimi problemi.... sam naj se javi če je katera v podobni situaciji kot js...

[Smreka]

Lej, jst bi bi tko rekla - pride čas v vezi, ko gre vse narobe, ko se kregaš za vsako malenkost itd... Zakaj do tega pride sam bog ve, ampak so pač taki intervali. Tudi jaz sem jih mela in bla tik pred tem, da skenslam vse. Ampak kljub vsemu mislim, da če sta oba za to, če se imata rada, če se potrudita in to prebordita, da bo lahko ful bolš.. Samo je pa treba veliko potrpljenja, truda.. Tudi meni je moj scene delu bedne, ampak sva rešila... Se naučila... Probaj še malo, mogoče ne bi bilo slabo, da se kakšen dan dva ne vidita - včasih pomaga, malo razmisliš, se "odpočiješ"...

[micamaca]

Ampak kljub vsemu mislim, da če sta oba za to, če se imata rada, če se potrudita in to prebordita, da bo lahko ful bolš.. Samo je pa treba veliko potrpljenja, truda.. Tudi meni je moj scene delu bedne, ampak sva rešila... Se naučila... Probaj še malo, mogoče ne bi bilo slabo, da se kakšen dan dva ne vidita - včasih pomaga, malo razmisliš, se "odpočiješ"...

a lahk mal opišeš, kako je vama to ratal... k samo to, da se par dni ne vidva pr naju ne pomaga ... glih tko se zadnje cajte spičva za vsako malenkost, ker opažam, da mava oba že ful nizek rang tolerance... in je treba samo kakšno malenkost, pa se že dereva en na druzga (no v bistvu se bl derem jst, od njega pa letijo razne kletvice)...

drgač pa ja neenchy, tud drugi mamo take probleme... se je men tud že zgodil, da sva bla zmenjena, da greva na kosilo ob določeni uri, pa njega od nikoder... in potem sem šla pač sama (prej sem ga seveda še parkrat neuspešno klicala) in ko se je končno javu sem bla logično besna in sem mu povedala svoje... seveda je potem on prec surlo obesu zarad mojega odnosa in je na koncu izpadlo tako, da bi se mu jst mogla opravičit (ne on men)... nimaš kej... taki pač nekateri so... po principu take it or leave it... zato me pa zanima, kako je smreka rešla svoje probleme

[Smreka]

a lahk mal opišeš, kako je vama to ratal... k samo to, da se par dni ne vidva pr naju ne pomaga ... glih tko se zadnje cajte spičva za vsako malenkost, ker opažam, da mava oba že ful nizek rang tolerance... in je treba samo kakšno malenkost, pa se že dereva en na druzga (no v bistvu se bl derem jst, od njega pa letijo razne kletvice)...

tole kar opisuješ se je dogajal točno tud nama. Za vsako bedarijo sva se spičla, vse je blo narobe, sam iskala sva, da se bova lahko kregala a težila. In tud on je potem začel klet, žalit itd... Ma kaj pa vem, zakaj je do tega prihajalo. Problem je bil seveda v obeh, ker sva se vrtela v začaranem krogu. Jaz sem rešila zadevo tako, da sem se slilila počutit pozitivno (sliši se čudno, ampak včasih se moraš nekaj prislit da ti pride v pozavest), da sem mu nehala težit, da sem mu večkrat povedala kaj lepega. Npr. kar tako, za brezveze sms, da ga imam rada, da mi je fajn z njim, tudi če je on kdaj popizdil sem mu na lep način rekla, da to ni način, nisem se drla nazaj...
Glej, mislim da lahko veliko narediš že s tem, da se začneš obnašat pozitivno, da mogoče kdaj preslišiš kakšno grdo besedo in reagiraš nazaj čisto prijazno. Na tak način bo dojel, da ni lepo, kar dela. Moj se je recimo totalno zamislil, ko je ugotovil, kako brez problema jaz naredim uslugo zanj, on je imel pa probleme. Pa se ni to spremenilo tako, da sem mu težila, zakaj pa je njemu težko usluge delat meni, ampak tako, da sem enostavno, ko sem nekaj rabila, poklicala koga drugega in mu jasno povedala, da njegovih uslug na tak način ne rabim. No in sedaj se sam javlja, če mi lahko pomaga
Skratka če povzamem - bodi pozitivna, naj te ne zavede njegova slaba volja, reagiraj prijazno, boš videla, sčasoma mu bo hudo, če bo nesramen...
Kar se pa tiče zamujanja - eh, to pa predlagam da se sprijaznite in vzamete v zakup Zelo malo je fantov, ki bi dejansko upoštevali neko uro - meni recimo strokrat reče grem ven ze eno uro, pride pa čez 3. Ampak brezveze...Sploh se mi ne da več obremenjevat s tem...

[*_nincy_*]

Te razumem sem bila v čisto podobni situaciji vstrajala sem 4 leta...na koncu bila psihično tako uničena, da sem padla v bolezen (nisem morala nič jest), stalno sem se tresla, zadnje leto sploh nisem bila srečna,zamorjena,razočarana nad sabo in nasploh nad vsem okoli mene.

Danes ko pomislim kaj vse sem dala skos se čudim sama sebi da nisem pristala v norišnici,ker me je resnično s svojim obnašanjem spravlal ob pamet.

Moj nasvet je da dobro razmisli in zaključi to zvezo,ker to nikamor ne pelje.

[micamaca]

@ smreka: tenx ... vem, da če kdo, bi mogla jst prva popustit in se začet obnašat bolj prijazno, ampak enostavno nimam živcev, ker me vedno s čim sprovocira... najbrž je problem tud v mojem karakterju, da sem pač bolj občutljive sorte in me določene stvari prehitro spravijo s tira... mogla bi se met mal bolj pod kontrolo pa ne vem, kako ... ker po toliko letih stalnega vrtenja v začaranem krogu človek težko najde dost močno motivacijo ...

[neenchy]

smreka o tem sem tud že js razmišljala... no ta tedn ko je blo na ql sem se v bistvu nekak držala tega in sem tud js se nekak nardila da sm dobre volje in po parih dneh sm bla pa že res dobre volje..in ja maš prav zadeva se je izboljševala...sam ko je tolk težko...in čeprav sem rekla da me ne bo...me je tista zadeva (ki sem jo napisala zgoraj) čist vrgla iz tira in zdej lahk začnem znova in kolk dolgo je pri vama trajalo da je pogruntal da to ni vredu? ko moj je kr ful trmast (tk kot js- oba tipična kozoroga) in pri nama zna to trajat ker neki časa....itaq se pa take zadeve ne da rešit čez noč.....

[neenchy]

pa tud teb micamaca želim da vama rata se spravit iz tega začaranega kroga.... mislim da nam lahk s skupnimi močmi in podpori uspe....

[~NIA~]

la!

[satan28]

Neency, moje mnenje ti ne bo všeč a bom vseeno napisala kar mislim.
Ta fant se direkt dela norca s tebe-tisti primer s prevozom je totalno mimo, no.
Najprej odpoveš drug prevoz, ga čakaš kot pes, da greš nazadnje peš domov, on pa se pripelje in se ti smeji v obraz.
Fant te totalno ne spoštije-zakaj-ker to dovoliš!

Kar se tiče raznoraznih zamujanj in ostalega sranja...
Ženske ste si same krive! ker itak to dovolite in tolerirate.
V 11 letih sem ga čakala samo enkrat.Zmenjena sva bila ob 8 zvečer da pride do mene(bila sva čisto na začetku veze).In me je poklical, da bo zamudil, ker se mora stuširat.
Dobro, mine skoraj ura, pokliče spet(takrat še nismo imeli mobitelov-leto1996, klical je do doma), da mora samo enega kolega peljat domov, ker je pri njemu in da pride. lepo sem mu povedala, da ne rabi hodit, šla ven s kolegicami in ko je on okrog 9.15 zvonil pri meni, mu je mami povedala, da me ni.
Drug dan se je opravičil, povedala sem mu, da zamujanja ne toleriram in da če se ponovi sva končala. Če jaz njega spoštujem in se držim dogovora, bo on mene!
Nikoli več ni ponovil tega, vedno pokliče, če bi se kaj zgodilo, vendar, če sva dogovorjena da kam greva, sem jaz/družina vedno na prvem mestu. Dajem prednost njemu in družini od njega pa pričakujem enako.In nama uspeva!

Aja pa prosim, brez pripomb v stilu, da pač imam popolnega moškega, ker tak ne obstaja!!
Obstajajo pa moški, ki spoštujejol,jubijo svoje ženske in tak je moj!

[freaky]

^V večini se strinjam, ampak mislim, da zamujanje še ne pomeni nespoštovanje. Tut sama ne toleriram zamujanja, ampak mi usejn ni problem počakat (seveda, odvisno koliko časa moram počakat). Moj je že dostkrat zamudil, pa me še vseeno spoštuje. Rajš vidm, da se v miru stušira, ne pa da hiti. Večurne zamude pa tut js ne toleriram.

Drugač pa mislim, da zveza, kjer trpiš, ni zveza. Itak, pa je tvoja odločitev, kaj boš naredila. Upam, da bo koristilo predvsem tebi.

[Smreka]

Hudičevka..mogoče sem se narobe izrazila - ne gre za to, da ba on šel in ga kar ne bi bilo, gre za to, da gre recimo na drink, potem se pa stvar zavleče, ampak ok, moram rečt da mi vedno pošlje sms ali pokliče, da pride kasneje. In to me več ne moti tudi zato, ker tudi sama recimo grem kam, rečem da bom takrat pa takrat doma, ampak pač se zabavam, ne bi šla še domov, pa zato po eni strani razumem. Mu pa seveda tudi jaz sporočim, da pridem kakšno uro kasneje... Je pa res, da nimava družine in da bi bilo verjetno drugače, če bi jo imela..
Neenchy... ah, ne smeš biti neučakana, to zna trajat par mesecev, ampak se splača

[~NIA~]