A še obstajajo moški

[*purple*]

Zakaj bi bil pa v komurkoli problem?

ker oddaja tako energijo da išče princa,in potem je finta da sami "osli" greje mimo nje! saj ko bo sama pri sebi spoznala, da je brezveze se obremenjevat s tipi in jih ISKAT bo ljubezen prišla sama od sebe!

to z obremenjevanjem je res, ja.samo stavek ki sem ga citirala sem razumela tako, kot d aje nekaj nujno z njo narobe da ne najde tipa, s smislu nje same in kaj oddaja navzven.samo to ni nujno res, ker včasih pač enostavno niokoli nobenega pametnega, pa si lahko superduper kul.
lahko pa tudi je kej tem smislu z njo narobe.sam da bi pa prec naciljala na to, pa nevem..treba je vse vzroke pogledat, kaj bi lahko bilo.

[branchy]

hehe,špelca 123, dobrodošla v klubu....

sem na istem,kot ti,oziroma pri meni je tako, da me je en tok namedel, da zame noben drug ne obstaja, ampak to je že druga zgodba.

Se pa strinjam, da je zelo težko spoznat enga normalnega tipa, opažam,da nas obkrožajo samo še kekci........

se podpišem pod tole

[spelca112]

hmmm, da bi bilo kaj narobe z mano??? hmmmm... kaj pa vem...saj so moški okrog mene, saj ko ni kemije z moje strani. Naprimer je prijazen je, dosti se čujeva po telefonu...ampak da bi pa bilo z moje strani kaj več, pa ne...ker pač manjka tisto nekaj.

No ne vem kako naj bom z tipom, ki se slišiva po telefonu in mu rečem, da ga je lepo slišat. PA mi reče na to aja. Ja, no res ne vem, kaj naj si mislim o njem...pač z z enimi ljudmi se rada slišim in jim to tudi povem. Ko greva na pijačo je totalno nesproščen in se trudim na vse pretege, da steče pogovor.

Kako to mislite, da oddajam energijo, da si želim princa???
Če pa vem pa princi ne obstajajo...

[Tysia]

Moški zagotovo še obstajajo. Tudi taki, ki so podobni princem na rjavem konju. Samo pogledati je potrebno nanje z drugimi očmi.
Fajn je, da človek najprej sam s sabo razčisti, kaj hoče od življenja, od sebe, od potencialnega partnerja. Potem je super še, če se nauči uživati sam s sabo, ima svoje hobije, itd. ter ne pričakuje od vsakega moškega, da bo potencialni partner.
Napisala si, da je okrog tebe dovolj moških, ni pa takega, ki bi se ti zdel potencialni. Ti pa želiš občutiti zaljubljenost? No, recept za to verjetno že poznaš. Počni kakšne adrenalinske stvari z določenim moškim, spravi se v namišljeno nevarnost, kjer bo rešitelj on ( karkoli ugotoviš, da je povezano z občutkom zaljubljenosti),…
Morda se giblješ v družbi, ker se nahajajo ljudje s podobnimi karakternimi lastnostmi oziroma ti vidiš in privlačiš take. Karakterne lastnosti potegnejo s sabo tudi načine reagiranja, govorjenja, pristopa,…In ker je vse eno in isto ( čeprav na prvi pogled morda ni), ni tiste iskrice, ki bi prižgala metuljčke v trebuhu, ker ni dražljaja za to. Kaj storiti? Ali zavestno iskati drugačne ljudi, kot si jih sedaj ( oz. s katerimi si preživljala čas) ali se postavljati v adrenalinske situacije ali pa, še bolje, spremeniti sebe, svoja pričakovanja, poglede na svet.

Možgani so največja erogena cona povprečnega človeka. Zaljubljenost je v večinski meri odvisna od tebe same. Imaš rada občutek, da se zgodi "kot da bi bilo usojeno"? Poigraj se svojimi možgani. Razen, če tega nekje globoko v sebi nočeš. ( In če se kje deep inside skriva strah pred moškimi, ali pa "izgubo svobode"?) Kaj pa če bi zaužila kakšno substanco, ki sproži občutek zaljubljenosti v možganih? Da ne bi.


Upam pa da veš, da razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo obstaja.

Ps. Srečno pri iskanju viteza na sivem lipicancu, ki ga morda niti ne bo treba iskati, ker bo sam pozvonil na tvoja vrata.

[g00fy_qa]

Fajn je, da človek najprej sam s sabo razčisti, kaj hoče od življenja, od sebe, od potencialnega partnerja. Potem je super še, če se nauči uživati sam s sabo, ima svoje hobije, itd. ter ne pričakuje od vsakega moškega, da bo potencialni partner.

Kaj storiti? Ali zavestno iskati drugačne ljudi, kot si jih sedaj ( oz. s katerimi si preživljala čas) ali se postavljati v adrenalinske situacije ali pa, še bolje, spremeniti sebe, svoja pričakovanja, poglede na svet.

Se strinjam s celotnim postom, s tem pa še najbolj.
Dejansko je tako, da ljudje dajo/mo vse štiri od sebe in čakajo/mo, da nas prava ljubezen zadane, da bodo metuljčki leteli in bo samo od sebe vse popolno. Ampak ni tako... Zaljubljenost in predvsem ljubezen nista čustvi, ki se zgodita sami od sebe. Vedno rabimo dva za to dojemljiva posameznika, ki imata (tudi pozdzavestno) podobna pričakovanja in ki se odločita, da bosta drug drugemu lepšala dneve po načelu: jaz dam tebi - če in isto kot - ti daš meni. Pravzaprav kapitalistična logika.
Ampak ok... definicij in razglabljanj o ljubezni je vsaj toliko kot ljudi, čeprav imajo nekateri bolj prav od drugih (na tem mestu priporočam v branje Fromma, Umevanje ljubezni).

Kako to mislite, da oddajam energijo, da si želim princa???
Če pa vem pa princi ne obstajajo...

Verjetno o ljubezni in moškem, ki ti bo naklonil metuljčke, premišljuješ večino časa. In naše misli so še kako pomembne, v skladu z njimi se obnašaš, reagiraš, odgovarjaš. Vse kar delaš, je odraz tvojih misli. Ampak to se dogaja na nezavedni ravni in človek, ki ne zna brati teh kretenj (kar so praktično vsi ljudje), tega zavestno ne bo prepoznal; bo pa podzavestno. Obupan človek pa sam po sebi odbija pozitivno naravnane ljudi, nekdo, ki ni zadovoljen s sabo in ves čas pričakuje nekaj od drugih, ne bo pritegnil k sebi tistega dobrega, kar bi rad imel.
Saj poznaš zadeve, ko samozavesten človek dobi veliko več ponudb za dejt od nesamozavestnega in lepšega, ali ko te moški najbolj oblegajo prav ko si zasedena in nikogar ne rabiš. Večina komunikacije poteka na nezavednem nivoju in tega se večina ljudi ne zaveda.
Veliko zanimivega o teoriji privlačnosti boš našla v knjigi Skrivnost; Rhonda Byrne.

[Tysia]

»Vedno rabimo dva za to dojemljiva posameznika, ki imata (tudi pozdzavestno) podobna pričakovanja in ki se odločita, da bosta drug drugemu lepšala dneve po načelu: jaz dam tebi - če in isto kot - ti daš meni. Pravzaprav kapitalistična logika.«

V večini primerov. Ampak taka kapitalistična logika pri ljubezni težko deluje na dolgi rok tako, da bosta obe strani v sebi srečni. Po mojem mnenju in izkušnjah je, če želiš občutiti ljubezen in jo imeti namen s tem partnerjem peljati naprej, prava pot tista, ko ti daš ljubezen, brez pogojnikov. Ali jo sprejmeš ali pa ne. To je odločitev posameznika, ki mu je namenjena.
Seveda pa nimam tukaj v mislih mučenja samega sebe. To ni ljubezen.
Če se najdeta dve osebi ( kar je po mojem opažanju bolj redek pojav, da je že sprve tako in da to če se tako vidi, ni zaljubljenost – ki pa je ponavadi slepa), ki želita drugemu dati ljubezen, brez pogojnikov, se zgodijo nebesa na zemlji. Kar pa še ne pomeni, da se človeka med seboj ne prepirata, da nista kdaj slabe volje,… Imata pa tisto znotraj sebe, ki je trdno in močno, ki je ljubezen. Tega veliko »zvez« nima, vsaj po mojih opažanjih. Imajo »zunanje pokazatelje«, trdne notranjosti pa ne. To pa med drugim zato, ker ni še prave zrelosti za ljubezen ( ki pa ni pogojena z leti). Veliko ljudi potrebuje notranjo nestabilnost, da lahko »ljubi«. Da je lahko zaljubljenih.

Ni lahko tistemu, ki je to ljubezen izkusil, pa mu je bila odvzeta (npr. smrt,..). Če se, avtorica teme, najdeš v tem opisu, potem te razumem, zakaj dvomiš o obstoju "pravih " moških. Če pa ne, potem pa imaš poti 1000 in več.

[Fantin]

hmmm, da bi bilo kaj narobe z mano??? hmmmm... kaj pa vem...saj so moški okrog mene, saj ko ni kemije z moje strani. Naprimer je prijazen je, dosti se čujeva po telefonu...ampak da bi pa bilo z moje strani kaj več, pa ne...ker pač manjka tisto nekaj.

Hehe, to pa poznam. Ali se je punca zagrela zame, pa z moje strani ni bilo niti malo iskrice, in obratno. Tudi ne vidim smisla biti v zvezi na silo, samo zato da si z nekom. Včasih pomislim, ali bom sploh kdaj našel punco, z katero se bova ujela, da bo obojestranski interes. Sploh pa najbolje se ne obremenjevat s tem.

[~NIA~]

[študentka20]

ne mislim da je zaj kaj narobe s tabo; tako na fizičnem ko na psihičnem nivoju. pač človek oddaja energijo oz. določene vibracije - podzavestno! in na podlagi teh vibracij te nekdo privlači oz. ti privlačiš njega. seveda je vse na podzavestni ravn; pač če vidiš da vedno napačne privlačiš oz. se z napačnimi spustiš v razmerje, potem začni razmišljat na drug način oz. začni delat pri sebi, pa mogoče spremeni način življenja, mišljenja....

[*QueenBitch*]

Razumem, da ti manjka nekdo in vse ampak imajo punce prav. zakaj si ne bi naredila najlepsega zivljenja kot si ga lahko in ga zaenkrat posvetila sebi.

Dobr ne mislm, da zdj bo pa zur 24 ur na dan ampak tko pač izkoristi življenje za živet in ne za iskanje nekoga.

Po moje je kar precej v tem oddajanju energije kadar sm jaz ful zadovoljna sama s sabo in s svojim zivljenjem jih je mali miljon povsod. Pa tud ti verjetno poznas primerke npr. moskih, ki prav obupano iscejo punco, povabijo ven vsako, ki vejo kako ji je ime itd. Mene osebno to odbija. Ne moreš forsirat.

[Aloha]

znižaj kriterije

Odsvetujem.

Sm si pridelala precej "krasnih" obdobij, prejokanih noči, sfeclanih žiuceu in zgubljenih priložnosti.
In ugotovila, da moji kriteriji še kr ostajajo taki, kt so bli, znižala sm samo svojo samozavest in samospoštovanje.
Hvala lepa, konec.

Kriteriji, želje, pričakovanja so, kakršni so, lahko jih zavestno odpišeš, ostajajo pa u podzavesti in ta ma velik upliu na nadaljne odnose. Se (lahko) spreminjajo, z leti, izkušnjami, postopoma, nevede, ne da pa se jih dejansko (in uspešno) sprement na silo, čez noč.

[spelca112]

hja, punce...mislim da sem se dovolj zaenkrat posvečala sama sebi, pa ne mislim, da od takrat ko bom spet imela fanta, da bom posvečala sama sebi.
Enostavno mi trenutno to ni zanimivo. Saj vem ukvarjanje z sportom ( tek, rolanje, tenis...), branje knjig, obisk kina, predstave, spokat še zanje izpite, enostavno mi ni zanimivo v družbi prijateljev. Če razumete kaj hočem povedat??

Ne vem mogoče je kriva sprememba, ker bom diplomirala in šla v službo??

[ryu10kyu]

Če ženska pri 25letih ne najde pravega moškega zase pomeni, da ima fokus na napačnih ali pa živi v pravljici z prepričanjem, da se bo nekoč pojavil neki sanjski moški na belem konju.

Kaj to pomeni?
primer:
Imaš v glavi percepcijo, da si želiš nekega 185cm+, črnega, temne polti, športnik, inteligentnega, čustvenega, srčnega, razumljivega, s smislom za humor, da bo ljubil samo tebe, da ti ga bodo druge zavidale, itd.
Upam, da ne bo zdaj nazaj odgovora...ne jaz pa nisem taka...samo želim si enega normalnega, pa nima veze ali ima črne lase...bolj so mi blond všeč.

Nekje sem našel neki klub žensk, ki so samske in si vsak dan preden gredo spati ponavljajo te besede:

Univerzum pošlji v moje življenje moškega, ki mi ga bodo dekleta zavidala, ki bo vitkega stasa in bo srce njegovo samo zame bilo...
Naj bo lep, pameten, bogat
in me bo imel za vedno rad
Naj se mu njegova zlata kartica nikoli ne izsuši
in naj si samo mene želi
Naj bo moder in ima vitek stas,
da nihče na tem svetu mu ne bo enak...in blabla...seveda govorim na pamet...so pa besede zelo podobne in se rimajo med seboj.

Če si boš to ponavljala vsaj 10krat na dan...lahko pred spanjem ene trikrat, pa ko se zbudiš, pa v avtu ali pa če si na vokmen posnameš in poslušaš cele dneve bo prišel k tebi vitez na belem konju...ki ti bo bral misli in ti v vseh tvojih željah ustregel in bo popoln in ne bo prdel ali smrčal, lulal in kakal bo samo na ukaz

[small_star]

Spelca112... bolj se boš obremenjevala s tem, slabše bo. Bolj ga boš namenoma iskala, manj sreče boš imela. Vrjemi, vem, da se sliši kot pokvarjen CD, sam je res: ko boš najmanj pričakovala, ga boš spoznala. Zate bo postal sanjski. Nekaj časa se je tudi meni porajalo vprašanje: zakaj nimam te sreče in imeti ob sebi moškega, ki mi bo vračal ljubezen. Pa sem na to vprašanje malo pozabila in misli zaposlila drugje. In glej ga zlomka: spoznala sem svojega fanta... ko sem najmanj pričakovala. Res, manj se obremenjuj s tem, pa boš lažje spoznala nekoga .

[iluzija]

Moški definitivno še obstajajo - ampak nad določeno vrsto res lahko kdaj malo obupujemo . Tisti stavek "takih ne delajo več" se nam kdaj zdi še kako resničen. V mislih imamo seveda tiste prince na belih konjih, ki verjetno sploh niso nikoli obstajali... Ampak! Kakor za koga... Je popolnoma odvisno od naših kriterijev... Si se mogoče vprašala, da preveč zahtevaš?