2 veri=dobra zveza?

[*lilica*]

*lilica* pri sebi dvomim, da bi pojedla ta zarečeni kruh. Sploh pa preden se zapletem s fantom v zvezo ga želim dobro spoznati. Z mojim sva kar 3 leta prijateljevala preden sem šla v zvezo z njim, tako da v tem času bi pa verjetno že lahko ugotovila katere vere je.

Ja, to ja. Samo, če bi ga pa komaj spoznala, se začela počasi zaljubljat, bi pa lahko bilo že prepozno, da ne bi hotla nič več kot samo prijateljstvo.

[BlackMagicWoman]

Preden bi se zaljubila bi morala kaj več vedeti o njemu, saj mi ni pomemben le fizični izgled, ampak tudi vse drugo. Fizični izgled mi predstavlja zgolj le polovico. Pa tako ali tako že po imenu lahko deloma presodiš od kje je

[majaoko]

Po mojem mnenju laho uspe takšna zveza, še posebej če nista tako zagrižena. Pač spoštujeta drug drugega in se prilagajata...

[črnamamba]

moja družina je krasen primer mešane vere...
starša( različnih ver) se spoštujeta in z veseljem praznujeta praznike en z drugim ..vse praznike...običaje...
brat je veren, ampak ne ve v kaj točno..pač nekaj verjame , da je...ni pa pripadnik nobene vere..

jaz sem ateistka...jaz sem mela malo več problemov s tem , da sem se naučila spoštovanja do ver v najstniških letih...se je mama zelo trudla me vzgojit verno.....jaz sem pa vračala z nespoštovanjem vere....na koncu mi je pa le kapnilo( pa njej tudi) kako se da lepo shajat skupaj,če spoštuješ drug drugega...bistvo je, da če maš svoje mišljenje ga pač ne deliš in ne vsiljuješ z vernikom...spoštovanje je ključnega pomena

[črnamamba]

dvojni in

[črnamamba]

trojni post

[orhideja1]

Mene pa zanima, če je kdo od vas v takšni vezi, da je eden, zelo veren, drugi pa popolnoma nič? Kako usklajujeta takšen značaj in kako shajata s tem?[/b]

[purple_rain]

^^Težko. Men se ni izšlo (ampak ne samo zarad tega). Je pa to pač moja zgoba bla taka; vsako razmerje je drugačno.

Sicer pa, je blo kul, ni me "posiljeval" z njegovo vero in jz sem sprejela, da mam(sem imela) pač nedelje zvečer zase.

[LaDy.P.]

Mislim da razlicne vere niso problem..problem nastane samo ce eden od partnerjev sili drugega k svoji veri, ne spostuje njegove..

[jullia_]

Ampak za muslimana (islam dajem zgolj za primer, preden me kdo sovražnega govora obtoži ) je že to, da bi bili njegovi otroci vzgajani kot katoliki, žalitev in nespoštovanje vere.
Hkrati je pa za katolika povsem nesprejemljivo, da njegov otrok ne bi bil krščen in s tem očiščen izvirnega greha.
Kako gre to dvoje povsem skupaj?


Pomoje sta dve veri kompatibilni, dokler gre bolj za tradicijo veroizpovedi, kjer greš recimo k polnočnici in pirhe neseš žegnat. Če si pa globoko veren, si pa ne predstavljam, da bi lahko živel z nekom, ki je ravno tako veren, samo v drugi religiji.

[LaDy.P.]

Ja to imas prav. Gre za zelo težka vprašanja.. Mislim da nek tradicionalen vernik, se niti ne bi poročil z nekom druge vere, že zaradi tradicije.
Drugače pa, če bi se dva različne vere želela poročiti, ustvariti družino, bi prej premislila o otrokovi veri - torej v kateri bo vzgojen (mogoče v obeh?)

[*Diar*]

Se moj prispevek

Midva sva razlicne vere, on musliman, jaz kristjanka, nobenden ni pretirano veren pac osnovna nacela religije in nama to odkar sva skupaj ni predstavljalo problema. Moji starsi so ga sprejeli kot bi vsakega drugega, njegovi pa mene tudi tako da ja, po mojem mnenju vera ne vpliva na ljubezenski odnos. Bolj vplivajo okoliscine- starsi, osebno misljenje...

[Liefde]

Mislim da nek tradicionalen vernik, se niti ne bi poročil z nekom druge vere, že zaradi tradicije.

Se podpišem

[Liefde]

Mislim da nek tradicionalen vernik, se niti ne bi poročil z nekom druge vere, že zaradi tradicije.

Se podpišem

[Seyfullah]

Se pač prilagajaš,vsak neki iz svoje vere prinese in gre skupi,če se za to dogovorita!Jst sm neki od njega pobrala,on neki od mene in prov lepo shajava!Morš bir pripravljen na vse in tako se učiš in spoznavaš druge ljudi in njegove običaje