Toše Proeski
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
bla bla - Komunikatorka
- Prispevkov: 108
- Na forumu od: 18. 4. 2007
- Kraj: nekje na Zemlji
NeGrA napisal/-a:drezajo v osje gnezdo... tako rekoč... pa tut preveč si dovoljo... tle se pa krešata morala, vest... pa un fakin' zaslužek medijev!!
Dejte pustit človeka pr miru!
Pa tut če je kamionar kriv... a lahko kej nardimo?? Bolečina bo mogoč sam še večja... Toše bo pa še vedno 2m pod zemljo !!!!!!!!
Se strinjam, da si preveč dovoljo in sam na zaslužk misljo, kar je dost žalostn.
Tošeta nam pa na žalost ne bo nikol uspel priklicat nazaj, ampak kot je blo že velikrat povedan je zdej odšel med angele in nas lepo opazuje .
-
*AngeL* - Komunikatorka
- Prispevkov: 124
- Na forumu od: 30. 10. 2007
- Kraj: somewhere over the rainbow
jah,to je res ja..sam..u tem primeru pa res ze mal pretiravajo no..al kk bi rekla..kr neki ugotavlajo,pa skoz je drugac..namest d bi pustil vse skp ze enkrat pr mir,k itak nebo nc spremenil..tosheja ne bo vec nazaj..
-
~Mishka~ - Komunikatorka
- Prispevkov: 183
- Na forumu od: 4. 11. 2006
Ja, res je, da si mediji vcasih prevec dovoljo in grejo v dolocenih stvareh predalec...je pa tut res, da dostkrat drezajo v pravo smer in jim celo rata kej razjasnt...
Kar jz vidm dobrga zdej v tem primeru je to, da bi se voznik Georgij mogoce mal bols pocutu in nebi meu vec tok velizga bremena na svoji vesti kot je Tosejeva smrt, ce bi se izkazal, da je kriv kamionar in ne on. Podzavestno pa bo pomojem vedno krivil sebe, ker smo ljudje pac taki, da si vedno postavljamo razna vprasanja kaj pa bi bilo ce bi bilo itd.
Kar jz vidm dobrga zdej v tem primeru je to, da bi se voznik Georgij mogoce mal bols pocutu in nebi meu vec tok velizga bremena na svoji vesti kot je Tosejeva smrt, ce bi se izkazal, da je kriv kamionar in ne on. Podzavestno pa bo pomojem vedno krivil sebe, ker smo ljudje pac taki, da si vedno postavljamo razna vprasanja kaj pa bi bilo ce bi bilo itd.
Even though you’re love is gone,
Even though it’s said and done,
You’re still the only one,
It’s all for you...
Even though it’s said and done,
You’re still the only one,
It’s all for you...
- Frenkie
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1227
- Na forumu od: 4. 2. 2006
- Kraj: Ljubljana
Intervju s Tošejevo starejšo sestro Doro:
Objokana in kljub zatečenimi očmi in podočnjaki se je Tošejeva sestra Dora odločila da spregovori:
"Ko se je Toše rodil sem komaj čakala, da se mama vrne iz porodnišnice z mlajšim bratom. Jaz sem skrbela zanj medtem ko sta starša delala. Starša sta mi prepustila to odgovornost saj sem bila starejša in tako sem bila večino časa z njim. Bila sva zelo navezana drug na drugega in preprosto sva se imela rada. Ko je začel s glasbeno kariero mi je vedno pošiljal sporočila in govoril, da me pogreša. Kamorkoli je šel, se je vedno spomnil poklicati domov. Strašansko se je bal letenja z avionom. Kadarkoli je moral z letalom nas je vedno poklical pred vzletom - "sedaj vzletam, ko pristanem vas pokličem". Zelo pogosto sem ga klicala na mobitel, vendar tokrat ga nisem niti enkrat, in tega si ne bom nikoli odpustila. Kot otroka se nisva nikoli resno skregala in nikoli ni bila prisotna kakršnakoli zavistnost. Igrala sva se z žogo, dostikrat sva šla tudi na sprehod proti enemu parku, ravno tja kjer je Toše sedaj pokopan. Zelo je bil navezan na starše in dostikrat se je k njima zatekel po nasvet. Tudi ko je pisal pesmi jih je pogosto najprej prinesel domov, da bi slišal mnenje družine. Potem jih je posnel in takoj klical očeta, da ga vpraša kako se mu dopade.
Dora ne poskuša skriti bolečine in nadaljuje:
"Prvič je začel peti ko je imel 12 let na otroškem festivalu "Zlatni slavuj" v Skopju. Pred tem pa je pel in nastopal tukaj v Kruševem. Enkrat ga je slišal nek moški in mu svetoval naj se udeleži festivala "Zlatni slavuj". Kasneje je hodil v srednjo šolo v Bitoli, zatem pa na glasbeno akademijo v Skopju. Ko je bil v Bitoli je prebival v internatu. Ko se je poslavljal od očeta je ogromno jokal. Nista se mogla posloviti. Imela sta zelo dober odnos. Toše je nenehno govoril, da kamorkoli bo šel, bo vedno mislil na svojo družino. Ko je postal slaven nas je obiskoval bolj redkeje. Lansko leto je prihajal k nam enkrat na mesec, a letos je bil kar celo poletje pri nas. Bili smo veliko skupaj, večkrat je prišel k nam na kosilo, ter se igral s svojima nečakoma. Celo v odbojkarski klub v Kruševem se je včlanil. Ko so imeli prvo tekmo je tudi zmagal. Prišel je domov in bil ves srečen ker je odkril še en talent - odbojko! "Življenje je tako lepo" mi je rekel, in samo 3 dni zatem je umrl...
Dora vzdihuje, nenehno zastaja med pogovorom, solze ji kar lijejo čez lice. Pripoveduje da živi zelo blizu staršev in dodaja:
"V časopisih je pisalo ogromno stvari, ki seveda niti približno ne držijo. Vendar v tem trenutku nimamo moči, da bi se spopadali in reagirali na to. Ne moremo priti k sebi za tem kar se nam je zgodilo. V marsikateri reviji so bil objavljeni intervjuji o moji mami, kateri seveda niso resnični. Odkar se je zgodila tragedija mama ne prihaja ven iz sobe. Očetu so zdravniki predpisali zelo močna zdravila za pomiritev. Tukaj kjer sedaj sedim je Toše zelo rad posedal. Tukaj je bil njegov klavir na katerem je ustvarjal pesmi.
Dora se spominja kako je zvedela za strašno novico:
"Oče je bil v službi ko mu je nek znanec sporočil da mu je sin tragično preminul v prometni nesreči. Medtem pa so meni v službi sporočili naj grem hitro domov, kajti doma naj bi se zgodilo nekaj groznega. Zelo sem se ustrašila. Takoj sem se napotila domov in medtem ko sem hodila skozi mesto me je ustavil znanec in mi povedal, da mi je brat zjutraj umrl. Ko sem prišla domov sem našla očeta in mamo jokajoč se na tleh. Nihče ni bil poleg njih, nobenega ki bi jim pomagal, oče bi lahko tudi umrl". Tako se Dora spominja tistega dne in za tem ni bila več sposobna nadaljevati intervjuja.
Objokana in kljub zatečenimi očmi in podočnjaki se je Tošejeva sestra Dora odločila da spregovori:
"Ko se je Toše rodil sem komaj čakala, da se mama vrne iz porodnišnice z mlajšim bratom. Jaz sem skrbela zanj medtem ko sta starša delala. Starša sta mi prepustila to odgovornost saj sem bila starejša in tako sem bila večino časa z njim. Bila sva zelo navezana drug na drugega in preprosto sva se imela rada. Ko je začel s glasbeno kariero mi je vedno pošiljal sporočila in govoril, da me pogreša. Kamorkoli je šel, se je vedno spomnil poklicati domov. Strašansko se je bal letenja z avionom. Kadarkoli je moral z letalom nas je vedno poklical pred vzletom - "sedaj vzletam, ko pristanem vas pokličem". Zelo pogosto sem ga klicala na mobitel, vendar tokrat ga nisem niti enkrat, in tega si ne bom nikoli odpustila. Kot otroka se nisva nikoli resno skregala in nikoli ni bila prisotna kakršnakoli zavistnost. Igrala sva se z žogo, dostikrat sva šla tudi na sprehod proti enemu parku, ravno tja kjer je Toše sedaj pokopan. Zelo je bil navezan na starše in dostikrat se je k njima zatekel po nasvet. Tudi ko je pisal pesmi jih je pogosto najprej prinesel domov, da bi slišal mnenje družine. Potem jih je posnel in takoj klical očeta, da ga vpraša kako se mu dopade.
Dora ne poskuša skriti bolečine in nadaljuje:
"Prvič je začel peti ko je imel 12 let na otroškem festivalu "Zlatni slavuj" v Skopju. Pred tem pa je pel in nastopal tukaj v Kruševem. Enkrat ga je slišal nek moški in mu svetoval naj se udeleži festivala "Zlatni slavuj". Kasneje je hodil v srednjo šolo v Bitoli, zatem pa na glasbeno akademijo v Skopju. Ko je bil v Bitoli je prebival v internatu. Ko se je poslavljal od očeta je ogromno jokal. Nista se mogla posloviti. Imela sta zelo dober odnos. Toše je nenehno govoril, da kamorkoli bo šel, bo vedno mislil na svojo družino. Ko je postal slaven nas je obiskoval bolj redkeje. Lansko leto je prihajal k nam enkrat na mesec, a letos je bil kar celo poletje pri nas. Bili smo veliko skupaj, večkrat je prišel k nam na kosilo, ter se igral s svojima nečakoma. Celo v odbojkarski klub v Kruševem se je včlanil. Ko so imeli prvo tekmo je tudi zmagal. Prišel je domov in bil ves srečen ker je odkril še en talent - odbojko! "Življenje je tako lepo" mi je rekel, in samo 3 dni zatem je umrl...
Dora vzdihuje, nenehno zastaja med pogovorom, solze ji kar lijejo čez lice. Pripoveduje da živi zelo blizu staršev in dodaja:
"V časopisih je pisalo ogromno stvari, ki seveda niti približno ne držijo. Vendar v tem trenutku nimamo moči, da bi se spopadali in reagirali na to. Ne moremo priti k sebi za tem kar se nam je zgodilo. V marsikateri reviji so bil objavljeni intervjuji o moji mami, kateri seveda niso resnični. Odkar se je zgodila tragedija mama ne prihaja ven iz sobe. Očetu so zdravniki predpisali zelo močna zdravila za pomiritev. Tukaj kjer sedaj sedim je Toše zelo rad posedal. Tukaj je bil njegov klavir na katerem je ustvarjal pesmi.
Dora se spominja kako je zvedela za strašno novico:
"Oče je bil v službi ko mu je nek znanec sporočil da mu je sin tragično preminul v prometni nesreči. Medtem pa so meni v službi sporočili naj grem hitro domov, kajti doma naj bi se zgodilo nekaj groznega. Zelo sem se ustrašila. Takoj sem se napotila domov in medtem ko sem hodila skozi mesto me je ustavil znanec in mi povedal, da mi je brat zjutraj umrl. Ko sem prišla domov sem našla očeta in mamo jokajoč se na tleh. Nihče ni bil poleg njih, nobenega ki bi jim pomagal, oče bi lahko tudi umrl". Tako se Dora spominja tistega dne in za tem ni bila več sposobna nadaljevati intervjuja.
-
NeGrA - Komunikatorka
- Prispevkov: 140
- Na forumu od: 20. 12. 2006
zdej sm si ogledala to stran k je Janja84 dala link, pa je en video s pogreba... in k so krsto odprli je nekdo direkt v krsto snemal, nad vsemi... sam mislm da mu ni ratalo kej dost posnet... hmmm... folk je pa skup padal tam... eh...
drgač je pa men tut še vedno hudo kr mi ne gre nč v račun... sam žal... ne morm pomagat, ne njemu niti komu drugmu... (je pa žalostno brat intervju z njegovo sestro... gledat slike s pogreba... z nesreče... gledat zlomljeno družino...)
drgač je pa men tut še vedno hudo kr mi ne gre nč v račun... sam žal... ne morm pomagat, ne njemu niti komu drugmu... (je pa žalostno brat intervju z njegovo sestro... gledat slike s pogreba... z nesreče... gledat zlomljeno družino...)
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov