Toše Proeski

[Nelaa]

^^ne, on je mel starejšo sestro in tudi že nečake. Tist, ko pa piše na tej sliki, pa pomen "počivaj v miru, brat moj", brat kot rojak, prijatelj in ne kot pravi brat

Ja tako je, samo sestro starejso je mel pa dva necaka. Ka pa tu pise brat, pa je to zato, ker so se tako klicali verjetno. Sej doli so brz vsi bratje.

[Nelaa]

Mogoce je to kaksni bratranec....brat ze ni.

[*AngeL*]

ja sej,to mi ni slo v glavo...je tole slikca iz myspace-a ja...pa tale k ma tole slikco je John Proeski Proya..zato sm prasala..pa sm tud vidla na njegovi strani komente k mu sozalje izrekajo..

[NeGrA]

no sej ne vem, možno je vse!
kaj pa glede namigovanja da je posvojen? to sm tut nekje zasledila... da kao ni podobnosti med njim pa med starši, pa da se je rodil v družini osmih otrok pa to... sam je to nekdo striktno zanikal... kje sm to brala?? hmmm

[Picaboo]

Toše in njegov nečak Kristjan
klik

[malina2203]

Angel, men se ne zdi niti mal čudno da čutiš praznino, ker jo čutim tudi jaz. In razumem kaj misliš, ko rečeš da si ga imela rada - tudi jaz sem ga imela. Ko sem bila žalostna sem šla poslušat njegove pesmi, ko sem bila vesela sem šla poslušat njegove pesmi, ko me je kdo razočaral sem šla poslušat njegove pesmi...enako kot greš do prijatelja in se pogovoriš z njim. S to razliko da lahko prijatelj kdaj zataji, Toše je bil pa vedno tam (čeprav mogoče samo na sliki al pa v pesmi). Nekak sem se podzavestno počutla varno, ker sem vedla da je vedno tam, in da mi bo pomagal ko ga bom rabla. Ne vem, z njegovimi pesmimi povezujem ful dogodkov in stvari ki so se mi dogajale...Recimo točno tak čas, pred dvemi leti, sem izvedela da bo imel decembra koncert, in potem sem odštevala dneve in še danes se spomnim občutka, ko je končno prišel 15.12. in sem ga končno videla & slišala v živo...Jedina je bla prva pesem ki jo je zapel...

V obrazih je Mark Žitnik napisu ful čustven članek oz. tekst o Tošetu...ga bom pretipkala če ga kera še ni prebrala:

Moje slovo od Tošeta
Če je kdo verjel v boga na način, da sem to opazil na vsakem koraku, je bil to Toše. Če je kdo iskal višji razlog v vsaki želji in odločitvi, ki jo je v zvezi z njegovim življenjem sprejel bog, je bil to Toše. Če je kdo izrekal hvaležnost za božje vodenje, je bil to Toše. Če je kdo razumel svoje poslanstvo, vezano na božje cilje, je bil to Toše. Prav njega so imenovali Todor - 'božji otrok'. In potem...v Makedoniji, od koder sem se vrnil, je bilo na vsakem koraku slišati, da je božji otrok spet med angeli.Vsi so pripovedovali o tem, da ga je on vzel k sebi. Cerkveni dostojanstvenik je med obredom razlagal o tem, da ga je hotel zase, da mu je lepše in da poje z angeli.
Kamen, ki ga med obredom poberem s tal ob bližini groba, je moj edini stik z realnostjo. Nekaj, kar me v hipu prizemlji in mi omogoča trezno glavo. Ko si zaradi premočnega stiskanja poškodujem dlan, ga shranim v torbo. Za vedno ga hočem, kot zemeljski opomin na nekoga, ki je verjel, da lahko spremeni svet. Sam sem že pred leti nehal verjeti v to.
Če je večnost naš cilj in je smrt samo prehod v to večnost in če smrt slavimo, ker je pokojni prešel v lepši in boljši svet, me danes ne zanima več. Dopuščam možnost, da sem neveden, a fantu, ki je imel vse svoje cilje in v vsakem koraku skrit višji cilj, bi morala biti dana možnost, da sanja in ustvarja naprej.
Kruševo. Danes obsijano s soncem in polno ljudi. Vsak prosti trenutek, ki ga je imel, je želel preživeti tukaj. Tudi po zadnjem koncertu v Skopju se je hotel za nekaj dni umiriti in ustvarjati v najlepšem kraju na svetu. Tudi tu je vse povezano z bogom. Domača cerkev in samostan, ki sta ga z očetom gradila. Tudi takoje izrekal hvale in ga častil. Skorajda njegove mantre...bog, Kruševo, manastir, misija...Ljudje gledajo v tla in jočejo. Sledimo ga na njegovi zadnji poti. Dom bo odslej prazen.
Pred dobrim mesecem sva zadnjič sedela skupaj. Na terasi hotela, kjer je spal. torbici, od katere se ni ločil niti za hip, je velik križ. Nenehno ga nosi s seboj. Večkrat pove, da on bdi nad njim in ga čuva. Ves svet je pred njim, Vsi cilji se zdijo blizu. Na dlani. Poslušam posnetke pesmi, ki jih je snemal v Londonu, gledam videospot za pesem, ki jo prepeva v italijanščini z Gianno Nannini. Oči se mu svetijo, ko ne morem skrivati navdušenja. Ko ga vprašam, o čem govori pesem, je tiho. Danes vem.
Zvečer, na dan pogreba, ko se peljemo iz Kruševa proti Skopju, ne morem skrivati solza, saj mi v mislih odzvanjajo kriki žalujoče mame nad odprtim grobom. Vse svoje življenje je globoko verujoča interpretirala vse življenjske dogodke skozi božjo voljo, in tako je bilo tudi danes. Za očeta se sicer zdi, da je izgubil tla pod nogami, a bog že ve, zakaj. Ves Balkan žaluje. Zdi se, kot da se je svet ustavil.
V vsakem manjšem zaselku ob poti gorijo sveče in na radiu vrtijo samo njegovo glasbo, v avtu pred našim pa se pelje ženska, ki ga je oboževala. Ženska, ki mu je dala svoje življenje in ga podredila njegovim ciljem. Ženska, katere dan se je začenjal s Tošetom in se je z misljio na nove izzive zanj tudi končal.Ljiljana je zrušena. Razvalina. Večkrat, ko smo sedeli in je Toše govoril o veri, jo je jezilo, da ne sprejme dejstva, da se za vse trudi sam in da ima bog bolj malo s tem. Občutek imam, da je besna. krhka in izmučena išče razloge, da je preživela. Če bi lahko, bi dala življenje, da bi on lahko pel naprej. Zakaj on? Zakaj ne ona? Vsi smo brez odgovora. Vsi le srepo zremo v tla. Zdi se, kot da je odgovor o božji volji najlažji, najbolj brezoseben in pravzaprav edini možen.
Pripeljemo se pred hišo, v kateri sta imela vsak svoje stanovanje. Tošetovo je edino, v katerem ne gori luč. Besen sem. Sovražim. Ihtim. Tudi moški v sobi glasno jočejo. Ljiljana pripoveduje, kako zelo se je Toše obremenjeval z malenkostmi in kako zelo ga je prizadel vsak kritični komentar. Kako je v saki stvari iskal dobro. Razumem in sprejmem sporočilo zase v trenutku, ko me v solzah objame in zahteva, naj živim za vsak trenutek posebej, saj naslednji dan lahko ne pride.
Poslovimo se, saj nas čez nekaj ur že čaka let nazaj v Ljubljano. Tako rad je imel Ljubljano. Tako rad se je vračal in iskal razloge, da je bil tu kar se da pogosto. Ljilja me prosi, naj naredim vse, da bo v pesmih živel naprej. Naj obljubim, da bom naredil vse, kar lahko, da ga ne bomo pozabili. Da se bo za vedno slišal negov glas, kot je to v pesmi, ki jo je napisal Tošetu v spomin, dan po smrti Tony Cetinski.
"Neka ti bog podari krila, neka ti nebo podari spas, da pjevaš, pjevaš svima, da zauvijek čuju tvoj glas."
Ko stopam iz Ljiljinega stanovanja, še zadnjič pogledam proti oknu brez luči. oknu, s katerega je gledal na svojo ljubo Makedonijo in pogled seže na hrib, na katerem žari velik osvetljen križ. Vem, da je z veseljem in upanjem svoj pogled obračal tja. V sebi kričim. Zdi se, da se šele na tem mestu lahko poslovim od človeka, ki ga neizmerno spoštujem, cenim in obožujem. Njegove pesmi, njegova dobra dela in vse njegove sanje bodo za vedno ostale v meni.
Vse lahko sprejmem. Smrt lahko razumem. Lahko razumem, da je to eden od načinov, kako bogaboječim in žalujočim razložiš dejstvo, da nekoga, ki ga imajo radi, ni več. To je način, kako ljudem poveš dejstvo, ki boli na način, ki hladi žarečo rano. A to, da tako opravičiš smrt šestindvajsetletnika, ki je šele začel razpirati krila, je ogabno in egoistično. Če kje srečata tega arogantnega in egoističnega boga, mu povejte, da ga preziram in sovražim. Toše. Hvala ti, ker si me naučil ljubiti življenje.

Mark Žitnik
_______________

Tale iz myspace-a je pa Tošetov bratranec Jovan Proeski, ki živi v Kanadi in tam uporablja ime John Proya (da si kanadčani ne polomijo jezikov, pa še Proja se je pisal Tošetov mislim da prapraded preden je prišel v Makedonijo-po narodnosti je bil Vlah- potem pa si je spremenil priimek v Proeski, zato ker se sliši bolj makedonsko in ni hotel da bi njegove otroke zatirali zaradi druge narodnosti)...Brat pa piše zato, ker je najbrž to v makedonščini poimenovanje tudi za bratranca - na primer ko kot Srbi rečejo bratrancu, ki je sin sestre enega od staršev "brat od tetke".

[Nelaa]

Jaz sem tudi zdaj tako lepo sliko vidla od Toseja, pa nevem kako se sem gor da, mi lahko pomagate?Da se nikoli nisem slike sem davala....

[Nelaa]

Ob branju tega nisem mogla zadrzati solze

[*AngeL*]

spet jokam..k sm prebrala tole od Marka ...kok lepo napisan

[sugar_Neza]

no mene kr neki cajta ni blo klele k mi računalnik ful zajbava... pa možn d me zdej spet celo večnost nav k je prou čudež d dela an .... uglavnem use kar ste napisale o Tošetu je lepo pa res... u n emu je blo ful velik dobrodelnosti meu je tud dost velko familjo pa zmeri je biu u izrednih razmerah na razpolago usem.... drgač je pa itak meu skoz biznis obnorelih najstnic pa tud zrelih žensk in tud velik moških.... ja res je biu angel k je ni blo osebe d ga ne bi mela rada ane....... ja in zdej jst poslušam skoz pesmce od Tošeta, gledam slike iz njegovih koncertov... u moj sob visi 43 njegovih postrou... čist mi je strgal... in kdr se ne morm učit pogledam te postre pržgem mp3 pa ga poslušam se zjokam, sprostim..... pol se pa probavam spet zbrt za učenje sam se ne morm k skoz mislem na Tošeta... vsakodnevne težave, ljubezen, frende..... na Tošeta.... ja biu je angel

[*AngeL*]

tud js skoz mislem nanga ....in se vsaj 2 tedna,ce ne vec nikakor nism mogla skoncentritat na ucenje...zdej mi nekak ratuje...res je,biu je nas angel,nas angel bo tud ostal...mi smo ga imel radi in on je mel rad nas....

Nelaa,slikco pa pomanjsas...js sm sla na slikomat in sm tm pomanjsala,ubistvu sm dala na tako velikost za forume..640x480..zato je tud tok velka prsla..in pol sm kopirala tist link cist zgori k pise Koda za forume (PHPBB) in ga sm prlimala..loh pa tud kje drugje na netu pomanjsas sliko,pa pol isto nrdis ...tole sm zdej cist cudn napisala,upam d ves kk mislem ...

[NeGrA]

A to, da tako opravičiš smrt šestindvajsetletnika, ki je šele začel razpirati krila, je ogabno in egoistično. Če kje srečata tega arogantnega in egoističnega boga, mu povejte, da ga preziram in sovražim. Toše. Hvala ti, ker si me naučil ljubiti življenje.

evo to je čis res in to tut js čutm!!!

je pa ceu članek ful lepo napisan... kok te ne bo strlo no?? Una izjava "edino stanovanje brez luči" al nek v tem smislu... prou zadelo me je...

[sunshyne]

tud pri mene ostaja še vedno praznina in res je težko je brati takšne žalostne članke.

[NeGrA]

ta pesem mi je bla od nekdaj ful lepa... in jo ful lepo odpoje:
prvič
drugič

ta posnetek je pa dokaj žalosten... komad nardi svoje... pol pa če se še osredotočiš na besedilo...

klik

[Janja84]

joj,da je Mark lepo napisal Jaz sem se že na sredini članka začela jokati.

Drugače pa ne jočem več. Vsak dan zjutraj, ko se zbujam, slišim na enem radiu pesem Moja, ki me spominja samo na veselega Tošeja. Pesmi z zadnjega albuma pa že nekaj dni ne poslušam, ker potem sem samo žalostna.