Tomaž Humar

[~NIA~]

---

[la HauteCouture]

ja bravo Nia tvoji argumenti so res na mestu

Umreš lahk kjerkoli, tak, da ne vem kje bi potem sploh varno blo bit.
Ne bom se pa js šla po avtocesti sprehajat, ker je pa tam bistveno večja možnost, da umrem.

Pred štirimi leti je cela Slovenija dihala z njim, takrat mu je uspel, so ga rešl. Zato se js sprašujem, kaj mu je blo treba še enkrat.. tak kot bi izzival usodo.
Ampak dobr no, saj v temlem trenutku tud nekdo umira. Kaj čemo, smrt je del življenja.

[snezinka*]

Js ga kot človeka, kljub temu, da ga nisem poznala osebno, izjemno spoštujem, ker je bil poseben, nekdo, ki je premikal meje (ali tega ne pove njegovih 70 prvenstvenih vzponov doma in po svetu?). Je nekdo, po katerem se že in se še bodo zgledovali aplinistični navdušenci, nekdo, ki je pustil pečat in o katerem se bo še čez toliko in toliko let govorilo. Verjetno se mi njegova smrt ne bi zdela nič posebnega, če tudi sama ne bi imela zelo rada gore in se mi kljub dobri kondiciji in opremi ne bi skoraj zalomilo na eni od mojih preizkušenj (pa zdaj rečem, da bi še enkrat šla na isto pot). To je pač adrenalin, nekaj kar ti daje energijo in te osrečuje, zato ne razumm, zakaj je potrebno to udrihanje po njem glede davkov in kaj je pač lezel spet gor. Saj se je tako ali tako sam zavedal, da lahko zaide v smrtno nevarnost in dvomim, da tudi njegovi najbližji niso bili seznanjeni s tem. Glede družine - iskreno sožalje. Sicer je bil pa Tomaž Humar tako ali tako ločen, z ženo sta šla narazen (kakor sem jaz slišala) ravno zato, ker ni zmogla tega pristiska, kaj se bo zgodilo z njim, ko bo spet kam šel oz. ga ni bilo veliko doma, torej o tem ni potrebne nobene razprave. Zdaj pa je bil v zvezi z zdravnico, ki je bila del njenih odprav (kakor jaz vem), ona pa tudi dvomim, da se ni zavedala vsega, kar se lahko zgodi. Otroci verjetno najbolj trpijo pri tem, samo ne moremo zdaj krivit njega, da jih je zapustil, ali naj zato vse ostalo zavrže? Potem bi to morali storiti še vsi ostali vrhunski športniki, ki se lahko po hitrem postopku ubijejo (padalci, hitri smučarji, motoristi). Sicer je pa kakor sem jaz slišala s svojim sinom v zadnjem času že zahajal plezat v gore, tako da je nanj že nekaj prenesel.

Ti brez vezni komentarji, da pač kaj nam je treba prepoznavnosti v Sloveniji, pa so itak totalno brezpomenski.

[softTouch]

OT:
ta argument glede davkov res ni na mestu, ker a sploh veste koga vse reševalci rešujejo zastonj (v Sloveniji)? Pametnjakoviče, ki grejo brez osnovne opreme in kondicije težke ture itd. ...

[Tamarra*]

^^ Se strinjam, pa tudi pomoč takim me ne moti, ker se le gre za življenje nekoga. Bolj me moti, da se plačuje za takšne, kot je predsednik države, ki se pelje za par 10.000 eur nekam, kamor bi lahko šel za dosti dosti manj denarja, ampak ne, mora on met luksuz na razpolago. A ob to se pa noben ne obregne.

[snezinka*]

^^ se strinjam ja! Sej zato pa je v Slo tok tujecev v hribih, ker vedo, da bodo dobili zastonj reševanje!

[jagoda802]

moram priznat, da me je ornk pretreslo ko sem zjutraj slišala, da so ga našli mrtvega... saj se je nekako nakazovalo, da je nekaj zelo narobe, ko se ni več javljal na telefon... ampak useen človek upa do zadnjega... sploh nisem mogla verjet, da ga ni več, ker se mi je ob vseh teh njegovih podvigih zdelo, kot da ga gore ščitijo, da njemu se pa že ne more kaj hudega zgodit... in če bi do česa hujšega že prišlo, se bo že znašel in znal poskrbeti zase... ker se mi je zdel tako poln energije in volje, kot da bi imel devet življenj... še toliko bolj me je pretreslo ker je malo preden je umrl celo javil, kaj se je zgodilo in je že takrat verjetno vedel, da nima več možnosti... ne znam si predstavljat kaj se je v tistih zadnjih trenutkih pletlo po njegovi glavi... ali ga je bilo strah ali se je sprijaznil z usodo... ne morm namreč pozabit, kako vesel je bil, ko so ga rešili z Nange Parbata in ga je helikopter po vseh tistih mučnih dneh odložil na tla...

zelo mi je hudo za njega... bil je tak res prijeten in preprost človek, pravi slovenski gozdni joža kot si je sam rad rekel... nekaterim se je zapisal v srce in ga bomo zelo pogrešali

za tiste, k vam ni jasn zakaj je živel tako kot je in postavljal svoje življenje na kocko... predstavljajte si, da bi vas nekega dne nekdo zaprl v hišo in vam rekel, da morate do konca življenja ostati zaprti tam, da se vam ne bi kaj hudega zgodilo... ne bi mogli zdržat ane, ker vam je vaša svoboda bolj pomembna, tudi za ceno rizika da vas že jutri zbije avto... za Tomaža Humarja je ta hiša predstavljala življenje brez gora, gore pa njegovo svobodo... takšen je pač bil in pred leti ga tudi sama nisem najbolj razumela... danes ga lahko popolnoma razumem in verjamem, da če se mu je že moglo kje zgoditi tisto najhujše je najbolje, da se mu je zgodilo tam, kjer je našel svojo svobodo...

super napisano, se popolnoma strinjam , škoda ga je

[UG84]

^^ jst pa glih tega ne razumem.. ta vaš poudarek doma je imel družino, kako je lahko tako ravnal???

a so vaši starši skos doma??? več ljudi se ubije na cesti, kot v gorah (predvidevam?). racimo da bi neka mama se zaletela z avtom in se ubila, medtem ko bi odhajala v trgovino po nakupih (kar ji pač predstaulja nek hobi, kot Tomažu gore) - bi tudi tukaj bilo toliko zgrožanja kako je lahko doma pustila otroke, sama pa šla v šoping in zdej zapustila doma familjo?

ali recimo potovanja z letalom - lahko bi strmoglavilo medtem ko bosta gor 2 mlada starša. joj, sama sta šla na potovanje in zdej so otroci sirote?

pa razni športi, ki tudi predstavljajo nevarnosti (reli, smučanje,...povsod kjer se lahko huje poškoduješ ali celo umreš).
pač njegov šport/hobi/ljubezen so bile gore. dvomim da je želel umreti in pustiti družino.

Šele zadnji odtsavek si dala realne in relevantne primerjave, zgornje pa nimajo nobene veze s tem.

Nihče ni rekel, da je želel umret in da je nalašč zapiustil družino- Kar se tiče ljubezni do gora ga jaz razumem. Pač imam pa določene pomisleke, ki ne veljajo samo zanj. In če prebereš moj post mislim, da sem zelo lepo napisala vse skupaj.

[micamaca]

sploh se ni treba trudt, da bi ga razumeli... povprečnemu človeku (kamor štejem tud sebe) je to težko razumljivo... Tomaž in njemu podobni so zelo posebni ljudje, razmišljajo drugače in imajo čisto svoja merila in kriterije glede pomena posameznih oseb/stvari v njihovem življenju... mogoče vam bo bolj razumljivo če si kdaj pogledate film Velika modrina (The big blue)... tam zelo lepo prikažejo, kako taki ljudje, ki želijo premikati meje, funkcionirajo... njihovi bližnji so sekundarnega pomena... eni bi rekli da so egoisti, meni pa se ne zdi nič narobe da slediš svojim sanjam, če imaš srečo da ti je ta možnost dana... navsezadnje živiš samo enkrat (ne glede na to kako dolgo) in blagor tistim, ki znajo tako polno živeti, kot je Tomaž...

[Ursa7]

Tomaža sama izredno spoštujem in občudujem, verjetno tudi zaradi tega, ker so gore moja velika strast in ker v skladu s tem upam, da bom imela v življenju še dosti možnosti, da se jim nekoliko bolj posvetim. Mislim pa, da sta micamaca in snezinka* pred menoj zelo lepo zadeli bistvo in se njunim mislim tudi pridružujem. Sicer sem pa prebrala ogromno komentarjev v stilu, kako sebičen je ta človek, da ob vseh teh svojih nevarnih odpravah sploh ne pomisli na otroke. No, kolikor mi je znano, je nekaj svoje ljubezni do gora prenesel tudi na svojega sina, s tem pa mu je po mojem mnenju dal ogromno, veliko več kot da povprečen oče svojemu otroku. Nekako verjamem, da mu hčerka in sin njegovega načina življenja ne bosta zamerila, pač pa bosta nanj izredno ponosna. Je pa res, da večina vas živi v čisto drugačnem svetu, tako da verjamem, da je to precej težko razumeti.

[mia_mia]

Zbogom Gozni Joža!!!

[mia_mia]

micamaca,
če imaš rada tematiko alpinizma, je bil meni osebno zelo dober film Touching the void, pa sem pred tem že prebrala knjigo po kateri je posnet... ti ga res toplo priporočam...

[UG84]

sploh se ni treba trudt, da bi ga razumeli... povprečnemu človeku (kamor štejem tud sebe) je to težko razumljivo... Tomaž in njemu podobni so zelo posebni ljudje, razmišljajo drugače in imajo čisto svoja merila in kriterije glede pomena posameznih oseb/stvari v njihovem življenju... mogoče vam bo bolj razumljivo če si kdaj pogledate film Velika modrina (The big blue)... tam zelo lepo prikažejo, kako taki ljudje, ki želijo premikati meje, funkcionirajo... njihovi bližnji so sekundarnega pomena... eni bi rekli da so egoisti, meni pa se ne zdi nič narobe da slediš svojim sanjam, če imaš srečo da ti je ta možnost dana... navsezadnje živiš samo enkrat (ne glede na to kako dolgo) in blagor tistim, ki znajo tako polno živeti, kot je Tomaž...

Zelo dobro povedano.

[inaa]

(katerih reševanje smo plačali mi z davki).

.

iz zanesljivih virov to ni res! ampak je pa bedno da 90% ljudi tko misl in ga pol u nc daje..

[UG84]

inaa, takšni komentarji sploh niso vredni odziva. Dejstvo je, da je izzival, da je zanj tvegal življenje marsikateri reševalec, ampak raje, verjemite, ga tvegajo za takšnega izkušenega alpinista in takšno reševanje tudi plačamo, če je treba, kot pa da denar mečemo stran za trapaste ''gorske turiste'', ki se podaja jo v gore v navadnih supergah, brez osnovne orientacije, znanja in brez vsakega cilja.

Družini pa še enkrat iskreno sožalje.