Srhljive zgodbice..

[punk´s not dead]

jaz pa verjamem v te zgodbice..

moji dve pa sta:
enkrat sem sanjala, da je umrla babičina prijateljica. in ker študiram v drugem kraju, pridem za vikend domov, pa vidim, da se babica nekam spravlja, pa vprašam, mamo, kam gre, pa mama meni nazaj: na pogreb, ta teden je umrla njena prijateljica..in mi ni blo nič jasno..saj je bila v bolnišnici, pa smo vedeli, da ne bo več dolgo živela, pa vseeno..

pa še glede tega, kot ste že pisale, da se vam zdi, da je nekdo poleg vas.to se tudi meni dogaja.prevsem, ko se ponoči sama vozim, pa čutim kot da bi me nekdo narahlo prijel za ramo ali glavo. in kot je že ena napisala, se tudi jaz zaklepam v avto, ko sem sama v njem, sploh ponoči.

nekak sem se že "navadila" na to..čeprav me je zdaj ob prebiranju te teme kar malo strah postalo
lp vsem..

[Lady.]

Oh daj nehite mi s tem..že itaq nemorem bit 5minut sama ponoči, ker me je strah teme. Če pa samo pomislim, da me nekdo gleda ko spim me pa tak stisne.

[gregalina]

Oh daj nehite mi s tem..

Če ti je tolk scary, pa ne ber tega

[Lady.]

Oh daj nehite mi s tem..

Če ti je tolk scary, pa ne ber tega

Zdaj lahko ker je zuni sonček

[gregalina]

Te pa zvečer daleč stran od te teme

[miriam]

meni seje zgodilo marsikaj strašnega...prvič ko sem bila stara 4 leta in to sliko imam še dandanes, pri 24 jasno pred očmi.bilo je zgodaj zjutraj, o sem se prebujala.pogled mi je padel na tla sobe, kjer sem v dolžini od postelje do vrat po toplem podu videla nekaj podobnega rdečem tekaču in čez se je zelo hitro plazil nekakšen manjši rjav dlakav stvor.od strahu sem se pokrila čez glavo in si nisem upala vstati iz postelje.ko je v mojo sobo prišla stara mama sem ji povedala, kaj sem videla, vendar me je pomirjala, da so bile le grde sanje, kar pa seveda ni bilo res.o tem dogodku več nisem govorila čisto nikomur...do letos...jaz sem bila zunaj s fantom in ko sem se vrnila domov je bila v moji sobi vsa šokirana 10 let mlajša sestra.ko sem jo vprašala, da kaj počne v moji sobi mi je povedala zgodbo.rekla je, da je v dnevno sobi sedela za računalnikom in je na nogah začutila neke kremplje in je mislila, da ji nagaja maček, ko pa je pogledala na tla, je videla, da ga sploh ni v dnevni sobi.nato pa da se je na hodniku sama od sebe prižgala luč in ravno tako tudi ugasnila.na kavču pa je bil v polčepečem položaju rjav dlakav stvor, kateremu pa ravno tako kot jaz v otroštvu ni videla obraza.povedala sem ji, da se je to tudi meni zgodilo...tu je dokaz, da nisem imela privida niti nočne more, saj ga mi je ta mala opisla in opisi se skladen z mojem...kdo je ta stvor in kaj hoče od naju pa seveda ne ne veva...ni mi pa jasno, zakaj ga ni videla še ena sestra, ki pa je malo mlajša kot jaz...zakaj se je prikazal samo meni in mali...

[mycosmogirl]

...Hmm, prvič slišim za tako zgodbico!? Mogoče duh kakšne živali? Kaj pa vem...

[sokolja]

kako pa zgleda ta stvor?

si sploh ne predstavljam...

[merisima]

Fak ne...meni je ful stvari, ki so se mi zgodle pognalo strah po žilah.mam neko spsosobnost že iz otroštva da sem v stiku s paranormalnim in zarad tega me ima ful folka za noro in mi priporočujejo razne psihiatre mater jim...
dostkrat se je znalo zgodit marsikaj ko smo se s sestro vračali domov iz diskota.pot naju je vodila mimo pokopališča.dostkrat smo vidle kakor da ob škarpi stojijo starejši možakarji s klobuki, oblečeni v stilu starih cajtov in se pogovarjajo.vskaka beseda pa je bila razločno povedana. mater smo skos potegnle gasa.sej, če bi to sama vidla bi res misnla, da mam privide.
PETEK 13....oktober 2000...čez vikend je pri meni prespala sošolka iz srednje in odločle smo se da kaj izprobamo in se prepričamo v določene stvari.zvečer smo šle ven in zraven povable še enga frenda.pot nas je odpeljala na britof, na grob prijatelja, ki je tisto leto aprila umrl v prometni nesreči.nekaj metrov od groba sem pri cipresah videla nekej lebdečega.opazila sem, da je to on.tak je bil, kakršnega se spomnim...nasmejan in dobre volje.tako je bil pred mano nekaj trenutkov.
ko smo šli iz pokopališča pa smo vsi videli, da med grobovi plapolajo razne sence.od tam smo krenli v eno zapuščeno cerkvico blizu moje hiše, kjer pa sem itak vsako noč slišala neke korake, a nikogar od nikoder.tako je bilo tudi takrat.kakor, da bi nekdo hodil v petkah.ko je prijatelj pogledal ven so se koraki ustavili.najbolj zanimivo pa je bilo, da ni bilo slišat pasjega laježa.čez ćas smo slišali zvoke, kakor, da bi se lomile veje okoli.bli smo trdi od straha.
ko je to ponehalo smo šli iz cerkvice ven.kolegica si je prižgala čik in je omahnila na tla in tako nekaj minut ležala kot mrtva na tleh.ko smo jo nekak spravli k sebi sploh ni vedela, kaj se je z njo zgodilo.

Ta cerkvica je pa pred nekaj leti tudi prestrašla naju obe s sestro.ponoči smo šle not na čik in seveda prvo so se slišali tisti čudni koraki.nato pa so se začela vrata od sebe odpirat in zapirat.pa ni pihal veter in če bi jih ne bi mogu tak odpret.to bi se lahko zgodilo sam ob burji.od straha smo bežale ven in sestra si ni upala tiste noči spati v svoji sobi.

to so samo ene od vseh...jih je res za celo zbirko knjig MISTERIJI.

[ženska]

Zelo zanimivo ...

Upam, da se boš vzela čas in še kaj delila z nami.

[*Lilli*]

sam neki me zanima...nekaj strani nazaj je bilo veliko govora o neki čudni mizi z nadnaravnimi sposobnostmi...pa me zanima točen naslov te domačije oz. kraja ali hiše kjer se ta miza nahaja...
A to lahko kar kdor koli pride tja...al moraš kaj plačat ali...kak to vse skupi sploh zgleda??
Tko mal me kar mika, da bi si to šla pogledat ...res me firbec matra...sam mi je pa zelo čudno, da naj kar tko pridem k nekim neznanim ljudem in kaj naj rečem...ja dan jaz pa san prišla vašo mizo neki vprašat ...bi bila vesela..če bi mi kdo povedal točen naslov... v primeru, da res zberem pogum...bi mi zelo prav prišel

[electra*]

hmm...točnega naslova nevem...to je na koroškem, v prevaljah(nekje bogu za hrbtom)...amm...tista ženska ki ima to mizo, vem da denarja noče sprejemat (ko je šla moja sorodnica, je nesla zraven vrečko kave pa bonboniero-pač neko majhno pozornost, pa mislim da tudi no hotela vzeti)
ja, samo mizo omeniš, ker so itaq tam že navajeni na to...kolker so mi povedali, jaz nebi šla, nikoliiii!!!

[*Lilli*]

ah saj jaz tudi ne vem še če bom res šla..sam tko me je zanimal naslov, če bi slučajno kdaj se odločila..ali pa morda če bi hodila kje po tistih krajih, da bi šla mal pokukat...
nevem moram zbrat pogum...

[motorola]

poznam par ljudi iz koroške ... in še vsak do zdaj je rekel, da te mize ne priporoča, ker bi naj tem obiskovalcem pričeli umirati njihovi bližnji. koliko resnice je v tem ne bi vedla, niti ne žeim "probat".

[Devilish]

O dej nehte..Js sm bla pr mizi že najmanj 4krat, pa mi še noben ni umrl.To so sam zgodbice.Če jim pa vrjamete, pač ne hodit gr.Js grem zdj enkrat spet, ker mi miza res večino stvari prav pove.Točnega naslova hiše nevem, vem pa da se pri Brančurniku-gostilni v Prevaljah zavije levo.Pol pa itq uprašaš kje je miza pa ti vsak pove,voziš se pa še ene 10min.