"Jaz sem blues," Zala opiše svoj življenjski stil. Lahkotna, drzna, seksi in ne preveč na prvo žogo. Dekle je pravi biser svoje generacije. Nedolžna, zvedava, a hkrati odločna punca, ki te lahko zasvoji samo s svojim navihanim smehom.
Lansko jesen se je mlada umetnica v New York preselila študirat igro. V betonsko džunglo se je podala, ker je potrebovala izziv, in da bi odkrila, kakšna Zala bo pokukala na plan v okolju, ki ni tako varno in majhno kot domača Ljubljana.
"Tam pa se poklopi milijon dimenzij. Super je, ker te nihče ne pozna in lahko delaš največje bedarije na svetu. Nekomu sem enkrat zakričala v obraz, da bi mislil, da sem nora. Na podzemni vedno vadim koreografijo in petje."
"Čar igralca je, da si lahko vse," zavrne idejo, da bi imela zgolj eno sanjsko vlogo. Izziv ji je biti lepa in duhovita igralka hkrati, saj je to, da ni le ena izmed teh dveh možnosti, za žensko v filmski industriji najtežje.
"Želim si, da mi za preživetje ne bi bilo treba delati racionalnih poslov in odločitev, ampak da bi lahko z umetnostjo nekoč nahranila svojo družino," strni svoje cilje.
Čeprav se včasih pojavijo pomisleki, Zala ne verjame v narobe. Pravi, da so vse odločitve del njene velike dolge življenjske poti.
Na križišču, kjer smo jo srečali mi, si možnosti pušča odprte. Jeseni si želi izdati pesniško zbirko, to poletje bi rada posnela novo pesem, piše tudi scenarij za film.
"Je romantičen, komičen, pustolovki in spiritualen. Takšen, kot sem jaz," se nasmehne. V najslabšem primeru si bo vlogo napisala sama.
"Mojemu očiju so očitali, da v svoje filme vključuje ženo. Pa saj je bilo tako že v pradavnini. Normalno, da si ubil žival in dal ženi ter otrokom najprej jesti. Če se temu reče nepotizem, evo, furam nepotizem."
Imeni njenih slavnih staršev se poleg Dustina Hoffmana, Audrey Hepburn in Emme Stone znajdeta tudi na seznamu njenih igralskih vzornikov. Sta njena učitelja. Februarja je od Branka Đurića po SMS-u prejela najboljši nasvet:
"Zala, ti veš vse o življenju, zdaj pa še živi. Slikar lahko vidi sliko, ampak ne bo nič, dokler ne bo v roke prijel čopiča in začel slikati."
Čeprav si 19-letnica ne bi mogla želeti boljših staršev, ji je bilo njeno poreklo pogosto v napoto. Predpostavke o njej so obstajale, še preden so jo ljudje sploh spoznali.
Učitelji so njeno klepetanje pripisovali temu, da je hči znanih Slovencev. Bila je zaspana, pa so mislili, da je arogantna.
Včasih ji je bilo nerodno, pa so sklepali, da se nosi in se ne želi pogovarjati. Tako je zaradi napačnih interpretacij pogosto ostala sama. Danes ni več sama, saj ima nekaj zelo dobrih prijateljev, je pa samska in si to tudi želi ostati, dokler ne spozna prave ljubezni.
"Ne maram aplikacij za zmenke in ne maram poligamije. Ni mi všeč, da se v Ameriki družim z nekom in potem izvem, da ima punco. Ampak to je tam povsem normalno. Ogromno je poligamije, ker se nihče ne boji, da bi te v tako velikem mestu partner ujel pri varanju," potoži glede zmenkarij v Velikem jabolku.
Kljub vsemu verjame v pravo ljubezen in to, da te zadane nepričakovano, saj vse pride ob svojem času. Verjame tudi v moč misli in neko svojo vrsto reinkarnacije.
Verjame, da se najbolj pomembne stvari v življenju dogajajo za nami. Na svoje noro, romantično in spontano življenje gleda kot na film.
"Ko je deževalo, sva s prijateljico splezali na staro barko v Piranu, pili vino in jedli palačinke, ki sva jih spekli," obuja čarobne trenutke, ki se ji dogajajo na tedenski ravni. K temu doda svoj najljubši citat:
"Ljubi umetnost v sebi, in ne sebe v umetnosti."
Zala rada preizkuša meje, svoje življenje pa uporablja kot platno, na katerem mirno ustvarja svojevrstno umetnost.
Pripravila: Anamarija Lukovac
Fotografije: osebni arhiv
Preberi še: Kako nas proizvajalci pretentajo, da porabimo več šampona ali pa si oglej najlepše športnice olimpijke vseh časov (FOTO)
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
