VSE, kar moraš vedeti, preden se odpraviš v HOLLYWOOD lovit svoje sanje (izkušnja igralca iz serije Najini mostovi)

Preden si se odpravil sanje loviti v Ameriko, si dobil povabilo v eno od Hollywoodskih agencij. Kako je vse skupaj potekalo?

Morda je na njihovo odločitev vplivalo dejstvo, da sem imel v svojem življenjepisu napisano, da govorim slovensko, hrvaško, srbsko in bosansko, kar je za nas morda čisto običajna stvar, za njih pa se to sliši, kot nekaj posebnega. Najprej sem moral pridobiti dovoljenje za delo v ZDA. To je bil pogoj številka ena. Tako sem moral v dolgotrajni postopek za pridobivanje delovne vize, kar ni bil mačji kašelj. Dokazati moraš namreč, da si boljši od večine Američanov. Sploh zadnjih nekaj let se je ta postopek še bolj zaostril in migracije v ZDA postajajo vedno težje. Izpolniti moraš določene pogoje, ki jih določa njihova USCIS, kar pomeni, da moraš kot igralec imeti agenta, dovolj preteklih profesionalnih projektov, objav v medijih in podpisane pred-pogodbe za delo s strani produkcijskih hiš.

Po šestih letih dela čez lužo lahko kaj več poveš o svoji izkušnji življenja v Los Angelesu? So se tvoja pričakovanja izpolnila?

Vsekakor sem dobil ogromno bogatih in lepih izkušenj, ter izkusil blišč in bedo Hollywooda. Ni namreč vse tako, kot se vidi na TV ali velikih platnih. 

Iz izkušenj lahko rečem, da se ponavadi pričakovanja nikoli ne uresničijo točno tako, kot si jih predstavljamo in to predvsem zaradi tega, ker si človeški um v vsej svoji omejenosti, ne more predstavljati vsega, kar se bo zgodilo. Dejstvo pa je, da ko človek dolgoročno dela na določenem področju, vztraja in vlaga energijo, rezultati pridejo slej ko prej. Kakšni so ti rezultati, pa je odvisno tudi od okoliščin oz. usode. Tukaj bi povzel besede Leonarda Di Capria, ki je na vprašanje ''Kako uspeti v Hollywoodu?'' dejal, ''da moraš biti na pravem mestu ob pravem trenutku''.  Zavedati se moramo, da v Los Angelesu živi okoli pol milijona igralcev, kar pomeni hudo konkurenco. Zato se ne strinjam s popularno new age teorijo, ki pravi, da je potrebno samo vizualizirati in se bodo stvari zgodile. Seveda pomaga, če imaš pozitiven pristop, vendar je v ''igri'' ogromno dejavnikov, na katere preprosto nimaš vpliva. 

Omenili si tudi bedo Hollywooda. Kaj si mislil s tem?

Los Angeles je opisan in opevan kot mesto angelov in mesto sanj oz. City of Angels, City of dreams. Ravno tako pa je to mesto mnogih propadlih sanj ali City of broken dreams. In tega ne slišiš pogosto. Ogromno je brezdomcev, ki živijo v šotorih. Mnogo teh brezdomcev je igralcev, ki si ne morejo privoščiti plačevati najemnino v kakšnemu od stanovanj. Za slovenske razmere je to nepredstavljivo. Še posebej pa od kar je prišla pandemija corona virusa, so se stvari poslabšale. Večina ljudi, ki pride v LA iskati srečo, po enem letu obupa in odide. Nekoč sem bil na eni od prireditev in ko sem se pogovarjal s soustvarjalci, so mi rekli ''če ostaneš več kot eno leto, je to dober znak''.

Kako se fizik znajde v filmski industriji?

Študij fizike mi je pomagal v tem, da sem pridobil delovne navade, disciplino in vztrajnost, ki so potrebni, ko študiraš naravoslovje.  Pomaga tudi, če imaš ''znanstveno'' usmerjen um, saj ponavadi ne odreagiraš tako čustveno, kot morda nekdo, ki nima te izobrazbe. Zavedaš se, da je mnogokrat stvar igra števil oz. statistike in tako stvari ne jemlješ tako osebno. Zavrnitev je potrebno sprejeti in počakati na naslednjo priložnost. 

Pogrešaš delo fizika?

Iskreno moram povedati, da sem po nekaj letih dela izključno v filmu res začel malce pogrešati fiziko. To se mi je zgodilo prav v LA, ko sem po spletu okoliščin vodil debate o kvantni fiziki. Očitno imam takšne možgane, da potrebujem oboje, umetnost in znanost in da mi bo fizika za petami, tudi če bi ji želel pobegniti. (smeh) Tako tudi trenutno poučujem na eni izmed gimnazij v Ljubljani. 

Na kakšnih projektih si delal v Hollywoodu?

Glede na svoj videz, ko sem še imel dolge lase, sem bil mnogokrat v glasbenih video spotih. Če naštejem nekaj primerov: False Confidence by Noah Kahan, Fight to the Other Side by Hilary Roberts, Song About Nothing by Smiley. 

Imel sem tudi veliko srečo, da sem bil izbran tudi za vlogo človeka iz pradavnine v TV seriji Megan Fox za Travel Channel, ter vlogo vojnega ujetnika v TV seriji za History Channel Lost Gold of WW2. Tudi vlogice kavboja v celovečernemu filmu The Outsider sem bil vesel.  Moj zadnji projekt v Hollywoodu pa je bila vloga morilca v TV seriji Buried in The Backyard.

Kaj pa Slovenija, te zanima tudi film pri nas?

Seveda, tudi v Sloveniji se dela ogromno kvalitetnih projektov. Moram pa povedati, da je težko dobiti dobro vlogo, če nimaš zaključene AGRFT, kljub temu, da se npr. leta izobražuješ na področju filmske igre v tujini in imaš profesionalni odnos do svojega dela. Vsekakor sem vesel vsake vloge, ki jo dobim v Sloveniji in upam, da še kaj pride. Bil sem 2-krat ginekolog in sicer v Usodnem vinu in tudi v zadnji 3. sezoni Najinih mostov, ki prihaja na POP TV letošnjo pomlad.

Kakšni so načrti za prihodnost?

Trenutno berem besedilo za celovečerni film, ki mi ga je poslal producent iz Los Angelesa. Zelo sem tudi vesel, da sem dobil zeleno karto, s čimer so se mi možnosti za delo v US precej povečale. Zgodilo se mi je, da so me klicali za vlogo v HBO filmu Deadwood in ko so ugotovili, da imam le delovno vizo in ne zelene karte, so delo zavrnili zaradi preveč birokracije.

Razmišljam tudi o svojem filmu, za kar sem dobil navdih, ko opazujem mnoge uspešne igralce, ki so poleg igralstva postali tudi producenti svojih filmov. Samo čakati na priložnost, da te kdo najame ni dovolj. Včasih je preprosto potrebno sam narediti svoj projekt. 

Sicer pa si predvsem želim biti dober oče svojemu sinu, ki mi pomeni največ od vsega oz. kot pravijo family first. 

 Fotografije: OSEBNI ARHIV

 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ