Razkrivamo, kdo je zmagovalka letošnjega natečaja Dekle z naslovnice, ki je ena od redkih Slovenk, ki je pristala na naslovnici revije Cosmopolitan. Urška Fuks je brez dlake na jeziku spregovorila tudi o najintimnejših delih svojega življenja.
Z Urško Fuks se po napornem osemurnem fotografiranju usedeva v kavarno. "Nujno potrebujem nekaj sladkega," mi pove in naroči jabolčno pito.
Čeprav bi lahko živela od sladkorja, ni pocukrana, stvari ne olepšuje, ne dela kompromisov. Takšna je, kakršna je. Zgleduje so po Rusinjah, rojena je v Švici, kraj bivanja mora na dokumentih neprestano obnavljati, pri 18 letih vozi Audija, ki si ga je kupila sama, odrasti je morala veliko prej kot njeni vrstniki. Izdajajo jo samo njene velike modre oči, ki po njenih besedah ne znajo lagati.
Urška, naše bralke te še ne poznajo. Kaj počneš v življenju?
Končala sem srednjo frizersko šolo, vendar sem se odločila, da počakam eno leto, zberem denar za zasebni študij in grem študirat pravo. Želim narediti izpit iz kazenskega prava, ker me poleg manekenstva to trenutno najbolj zanima. Delam v kazinoju na Obali. Sem hostesa oziroma valejka, tista, ki je gostu na razpolago 24 ur na dan. Pri tem delu nikoli ne veš, kdo pije in kdo plača. Za dobrega gosta, ki igra z veliko denarja, mora biti v igralnici vse drugo brezplačno, jaz pa moram vse to spremljati.
Si sama že kdaj igrala igre na srečo?
Ne, tega se branim. Ruleta in black jack se mi zdita zelo zanimiva. Ruleta je mama vseh iger. Papež, ki jo je izumil in nato ugotovil, da vse številke skupaj dajo seštevek 666, hudičevo številko, se je zaradi nje ubil. Najhitreje te obsede.
Kako vidiš svojo prihodnost?
Upam, da bom lahko doštudirala, nekam šla in se tam ustalila. Da bom imela svojo družino, ki ji bom lahko vedno na razpolago. Želim si, da bi bila ta družina trdna in da bi ostala. Ko sem bila otrok, sem si želela ogromno otrok, čim več posvojenih, zdaj pa ne morem reči. Vem samo, da si družine zares želim.
Ali te je česa strah?
Skrbi me, da bi se, tako kot sem se od očeta, oddaljila še od mame in sestre. Sestra je v puberteti, zato me skrbi, da bi naju to odtujilo.
Če bi v življenju lahko nekaj popravila ali spremenila, kaj bi naredila?
Mogoče bi se še malo bolj potrudila za moj odnos z očetom. Saj sem se zelo trudila, ampak mogoče bi vložila še kanček več. Morda bi res morala nenehno vztrajati.
Kakšna je bila tvoja družbena vloga v šoli?
Nisem bila priljubljena. Držala sem se zase in imela svoje unikatno mišljenje o stvareh. Mogoče zato, ker sem morala o določenih stvareh razmišljati prej kot moji vrstniki. Njim sem se zato zdela čudna. Ko pa je bil čas za neumnosti, je bila zgodba obratna. Kdo bo prvi? Urška. To pomeni, da sem prva imela bojni plan za to, kako bomo pobegnili iz šole ali učiteljico zaklenili iz učilnice. Imela sem trenutke, ko nisem upoštevala nikogar, a sem vedno vedela, kje je meja. Nisem bila nesramna. Danes se temu, da smo plezali čez balkon in bežali po čips v Piran, samo smejimo.
Imaš veliko prijateljev?
Ne. Mislim, da imam štiri prave prijateljice. To so tiste, ki jim lahko zaupam karkoli. Lahko jih pokličem ob treh zjutraj in mi bodo na razpolago. Ne maram hinavcev, ki sem jim pomembna samo, kadar mislijo, da lahko od mene odnesejo kaj dobrega.
Kako pa presodiš, kdo je vreden tvojega prijateljstva?
Bolj sem pazljiva. Nisem takoj gobčna. Na začetku skušam biti bolj tiha in situacijo le opazujem. Hitro sem dobra oseba, ni mi težko nekomu nekaj dati. Vendar bom, če bo nekdo to samo izkoriščal in mi ne bo ničesar vračal, tak odnos hitro končala.
Kako si se kot najstnica izognila temu, da bi zašla na kriva pota?
Vsak mlad enkrat poskusi alkohol, poskusi kaditi, ampak nekateri prestopijo vse meje. Tega je vse več. V Portorožu na primer opazim, da je vsak drugi na drogah. Tudi v Ljubljani je enako. Vem, da sem sama preveč zgodaj začela hoditi ven. Pri štirinajstih sem hodila po klubih. Ko sem pri šestnajstih videla, kakšna svinjarija se dogaja tam, me je minilo in sem nehala žurati.
Zdaj, ko sem stara 18 let in ko bi šele morala začeti hoditi ven, sem že naveličana takšnega življenja. Enkrat ali dvakrat na leto gremo s prijateljicami vseeno žurat, ampak ne gremo kar nekam samo zato, da gremo.
Imaš fanta?
Pravzaprav je moj bivši, ampak nekako še vedno sedanji. Ne vem, ali sva ali nisva skupaj. Neopredeljena sva.
Bi si želela, da bi se to definiralo?
Ja, gotovo. Zame je on tisti pravi. Ne vem pa, ali je to obojestransko.
Se ti zdi, da je težko spoznati resnega fanta?
Ja, mislim, da je to nekaj najtežjega v življenju. Danes vsi od tebe želijo le eno stvar, nihče pa se ne bi za nič zares odločil. Današnje stanje med mladimi bi opisala z besedo ku*arija. Z več ljudmi ko spiš, boljši si. Krivda je na strani moških in žensk.
Zdi se mi, da se številne ženske danes sploh ne znajo več ceniti. Nekateri so skupaj samo zato, da lahko to objavijo na Facebooku. Materialno je postalo pomembnejše od ljubezni. Mislim, da ni nič narobe s tem, da pri osemnajstih nimaš fanta. Če ga boš spoznala šele pri petindvajsetih in bo pravi, toliko bolje.
Kljub svoji višini zelo rada nosiš visoke petke in si v njih še vedno samozavestna. Kaj je tvoj recept?
Že od nekdaj jih obožujem. Mislim, da ljubezen izvira iz moje obsedenosti s serijama Seks v mestu in Razočarane gospodinje. Če vem, da sem v njih videti bolje in se tako tudi bolje počutim, se jim ne odrekam, pa naj drugi pravijo karkoli. Če mi je nekaj všeč, mi je všeč.
Ali pogosto obnavljaš svojo garderobo?
Bila sem zasvojena z nakupovanjem. Če sem šla iz trgovine brez vrečke, sem bila nesrečna. Na blagajnah sva imeli z mamo drame, saj ni hotela več dati kartice. Prodajalko sem prosila, naj ji pove, kako zelo mi nekaj paše. Sploh kadar je šlo za visoke petke.
Trenutno imam okoli 50 ali 60 parov. Največ zapravim ravno za dodatke, torbice in čevlje, ker imam pri oblačilih ponavadi težave s številkami. Rešujejo me kakovostni dizajnerski kosi, ki ne gredo iz mode in ki se jih da bolje kombinirati.
Katere so tvoje šibke točke?
Tisti, ki me dobro pozna, ve, kje me najbolj boli. Če kdo pride do te točke, je z mano zaključil. Če si me enkrat prizadel, me ne boš nikoli več. Nikoli več ne boš slišal zame. Najbolj me je strah biti prizadeta. Občutljiva sem, kakšna stvar me zna hitro zlomiti. Družina pa je nekako moja največja šibka točka.
Sklepam, da te tvoj (bivši) fant ni prizadel, glede na to, da si mu dala še eno priložnost?
Enostavno mu nisem znala reči ne. Na začetku sem bila 'bitchy', ampak se je dečko trudil in se še vedno trudi. Sploh pa mi je bil še vedno všeč, zato sem si rekla, da bom poskusila še enkrat. Če so čustva močna, lahko odpustiš marsikaj. Sem za to, da se ponudi drugo priložnost, če ta ne izvira iz dolgčasa. Mislim pa, da če v drugo ne gre, ne bo šlo niti v tretje.
Kako skrbiš zase?
S sladicami. [smeh] Skušam uživati čim manj ogljikovih hidratov, čim več sadja, zelenjave in beljakovin. Ne maram mesa, ampak ga moram zaradi mame jesti vsaj enkrat na teden. Poskušam čim več telovaditi, ampak potem tako ali tako pojem torto in sem spet na istem. Ko sem enkrat začela teči in presegla fazo mučenja, sem začela v teku tudi zelo uživati.
Praviš, da imaš rada Rusijo. Zakaj?
Mraz mi ni najbolj pri srcu, a obožujem njihov stil. Občudujem ruske ženske, njihovo držo, oblačila, stil, dostojanstvo ... Neverjetne so. Že samo to, kako se znajo ženske ceniti proti nam, je osupljivo. Tudi jaz si sramote ne dopuščam. Moje prijateljice me kličejo mamica, ker čeprav sem najmlajša, vedno skrbim tudi za njihovo dostojanstvo. Pravijo, da moram biti v vsaki situaciji videti dobro.
Če bi lahko spremenila eno stvar na svetu, kaj bi bila tvoja prva poteza?
Ukinila bi sovraštvo. Zmanjšala bi ga za 90 odstotkov. Tistih deset naj jih ostane, da ne bo vse preveč hinavsko.
Napisala: Anamarija Lukovac
Fotografije: Aleš Bravničar
Stiliranje: Maja Možic
Pričeska: Alenka Čampa za Mič styling
Ličenje: Ana Lazovski za make Up Artist Center
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
