Novi poglavar Rimskokatoliške cerkve je včeraj postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral ime Leon XIV. Novi papež se je že pojavil na balkonu bazilike in pozdravil zbrane vernike. Podelil je blagoslov mestu in svetu. Rimskokatoliška cerkev je tako dobila 267. papeža, ki je bil v skladu s pričakovanji izvoljen hitro. Novi papež - prvi iz ZDA in drugi po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope.
Koliko bo zaslužil?
Poveljuje duhovni predanosti več kot milijarde katoličanov po vsem svetu, opravlja eno izmed najbolj prepoznavnih vlog na svetu in vodi suvereno državo. A papež – vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve – ne prejema tradicionalne plače. Namesto tega Vatikan, najmanjša neodvisna država na svetu, poskrbi za vse papeževe potrebe – od nastanitve in hrane do potovanj, zdravstvenega varstva in varnosti.
Pravzaprav je papež Frančišek, znan po skromnem in preprostem življenjskem slogu, skozi celotno obdobje svojega papeževanja od leta 2013 do 2025 aktivno zavračal kakršenkoli osebni dohodek.
Čeprav je tehnično gledano papež lahko upravičen do skromne plače – ocenjene na približno 2.500 evrov na mesec, njegova odločitev odraža zgled njegovega soimenjaka, sv. Frančiška Asiškega, ter njegovo zavezanost skromnosti in revnim. Tudi pretekli papeži niso bili znani po razkošnih plačah. Namesto tega Vatikan zagotavlja življenjski slog, ki je v bistvu "vse vključeno". Ni še znano, kako se bo odločil novoizvoljeni papež Leon XIV.
Preberite še:
- Neprijetna situacija z najboljšim odzivom: Zvezdnica na rdečo preprogo stopila oblečena kot Zendaya, nato pa ... (FOTO)
- Ne boste verjeli, kaj je princ Louis naredil med proslavo: njegov starejši brat George je ostal brez besed! (VIDEO)
Stanovanje je tradicionalno na voljo v razkošni apostolski palači, čeprav je Frančišek slavno izbral preprostejši Domus Sanctae Marthae – gostišče na ozemlju Vatikana. Čeprav papež ne prejema plače, ni brez sredstev. Ocene premoženja papeža Frančiška – vključno z dostopom do papeških sredstev in storitev, ki jih financira Vatikan – se gibljejo okoli 12 milijonov funtov.
Na voljo ima vozni park, uradne rezidence in radodaren proračun za dobrodelne donacije – na primer, ko je papež Frančišek podaril 200.000 evrov zapornikom v rimskem zaporu. Vendar ti viri niso namenjeni osebnemu razkošju. Od papežev se pričakuje duhovno voditeljstvo, ne finančni dobiček.
Papeževa vloga vključuje tudi življenjske odgovornosti – tudi po upokojitvi, kot je bilo razvidno pri papežu Benediktu XVI., ki je do svoje smrti leta 2022 živel znotraj Vatikana. Sam Vatikan se finančno opira na zapleteno kombinacijo donacij, donosov iz naložb ter prihodkov iz turizma in Vatikanskih muzejev. Eden njegovih najbolj znanih virov prihodkov je Petrov novčič – letna zbirka darov katoličanov z vsega sveta, ki prinese približno 20 milijonov funtov letno. Največ prispevkov prihaja iz ZDA, Nemčije in Italije.
Čeprav ima Vatikan sloves finančne moči, pa so njegove finance vse prej kot stabilne. Leta 2023 je poročal o osupljivem proračunskem primanjkljaju v višini 70 milijonov funtov, kar je pri papežu Frančišku sprožilo zaskrbljenost glede dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sklada za zaposlene v Vatikanu. Zaradi vse večjih finančnih skrbi – ki jih je poslabšala tudi pandemija – je Frančišek leta 2021 uvedel obsežne reze plač.
Kardinali, ki so prej zaslužili med 4.000 in 5.500 evri na mesec, so doživeli 10-odstotno znižanje plač. Škofje zdaj prejmejo približno 3.000 evrov na mesec, navadni duhovniki v Rimu pa povprečno le 1.200 evrov. Menihi in redovnice, ki pogosto dajejo zaobljubo uboštva, običajno ne prejemajo plače, razen če opravljajo administrativne funkcije znotraj Cerkve. Frančišek je prav tako odpravil tradicijo subvencioniranih vatikanskih stanovanj za visoke duhovnike – poteza, s katero želi zmanjšati stroške in izkazati zavezanost preglednosti in pravičnosti.
Kdo je papež Leon XIV.?
Kardinal Robert Francis Prevost, ki je danes postal papež Leon XIV., je bil rojen v ZDA, velik del življenja pa je preživel kot misijonar v Peruju. Njegova stališča naj bi bila podobna stališčem njegovega predhodnika papeža Frančiška. Prevost se je rodil 4. septembra 1955 v Chicagu, torej je star 69 let, piše v njegovi biografiji na spletni strani College of Cardinal Report.
Na univerzi Villanova je leta 1977 diplomiral iz matematike, istega leta je stopil v red avguštincev. Iz bogoslovja je magistriral na teološki fakulteti v Chicagu, doktorat iz kanonskega prava pa je opravil na papeški univerzi svetega Tomaža Akvinskega v Rimu. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Vloga lokalnega priorja v redu svetega Avguština".
Po duhovniškem posvečenju leta 1982 se je tri leta kasneje pridružil avguštinskemu misijonu v Peruju in bil dve leti kancler teritorialne prelature Chulucanas. Za dve leti se je vrnil v ZDA, nato pa je v Peruju naslednjih deset let vodil avguštinsko semenišče v Trujillu in poučeval kanonsko pravo v škofijskem semenišču.
Leta 1999 se je vrnil v Chicago, dve leti in pol kasneje je bil izvoljen za generalnega priorja avguštincev, kar je ostal dva mandata do leta 2013. Leta 2014 ga je papež Frančišek imenoval za apostolskega administratorja škofije Chiclayo v Peruju. Leta 2015 je bil povišan v škofa v Chiclayu. Papež Frančišek je Prevosta januarja 2023 imenoval za prefekta dikasterija za škofe, ki je odgovoren za imenovanja škofov po vsem svetu in je ena najvplivnejših funkcij v Vatikanu. 30. septembra 2023 ga je papež povišal v kardinala.
Prevostovi pogledi naj bi bili blizu Frančiškovim, ko gre za okolje, pomoč revnim in migrantom. Lani je dejal, da škof ne sme biti majhen princ, ki sedi v svojem kraljestvu, piše na strani College of Cardinal Report. Kot je zapisano na spletni strani Slovenske škofovske konference, je kardinal Prevost znan po svoji pastoralni izkušnji, odprtosti do medkulturnega delovanja in zvestobi reformam papeža Frančiška.
Povzeto po Daily Mail
