Mislim, že igralska zasedba te pritegne v hipu: Julianne Moore iz "May December", Meghann Fahy iz "White Lotus" in Milly Alcock iz "House of the Dragon".
V slogu njenih podobnih vlog (kot v Netflixovi seriji "The Perfect Couple") se Meghann Fahy samozavestno vrača v obmorski kaos kot zaskrbljena in zaščitniška starejša sestra Devon. Skrbi jo nenavadno "kultno" razmerje njene mlajše sestre (Milly Alcock) z elito njene šefice Michaele (Julianne Moore). Da bi posegla v dogajanje in bolje razumela sestrine odločitve, se mora Devon znajti na tem sumljivem otoku, polnem mikov razkošja in nečimrnosti.
Serija ima pet delov in je polna motivov iz grške mitologije, napetih odnosov in bolečih sestrskih travm, ki skupaj zvenijo kot izjemno privlačna pesem. In vsekakor se nanjo splača odzvati. Brez večjih kvarnikov (spoilerjev) – spodaj je razlaga, zakaj je "Sirens" trenutno moja najljubša serija na katerikoli platformi.
View this post on Instagram
Igra Meghann Fahy odlično prikaže sindrom najstarejše hčere
Biti najstarejša hči je zahtevna in ranljiva vloga. Pogosto prevzameš vlogo skrbnice ali reševalke za sorojence ali celo starše, kar lahko privede do tesnobnih vzorcev in šibkih meja v odnosih. Kot pravi Devon: "nihče te ne pozna kot sestra", a to lahko pride na račun tega, da izgubiš stik s sabo.
Poleg tega da dela v lokalni falafel restavraciji in skrbi za očeta z demenco, mora zdaj še rešiti svojo sestro Simone iz krempljev sumljive vodje kulta. Devon je tipičen primer preobremenjene skrbnice, ki se spopada tudi s svojimi lastnimi demoni – od zasvojenosti z alkoholom do afere s poročenim šefom. Čeprav si želi pobegniti, je popolnoma izgubljena – in ravno to jo dela tako prepričljivo in dostopno gledalkam.
Preberite še:
- Ne boste verjeli, kaj vse se nam je pripetilo na snemanju Cosmo naslovnice z Melani in Markom (VIDEO)
- Gabrova in Golob na Operni noči uigran par, a vsi gledajo le to, kaj sta počela med koncertom (FOTO)
Šele, ko se Devon osebno sreča z Michaelo in na lastni koži izkusi njen "sirenski napev" čustvene manipulacije, spozna, kako sama se počuti. Konflikti v njenem svetu bi si zaslužili nekaj terapevtskih sej, a do takrat gledalka deluje kot njena terapevtka – spremljamo jo na poti, ki je ganljiva, napeta in včasih tudi zaskrbljujoča. "Sirens" te posrka vase kot mornarja, izgubljenega na morju, in zastavlja težka vprašanja, kot so: "Kaj dolgujemo tistim, ki so nas vzgojili?" in "Ali se ljudje zares lahko spremenijo?"
Garderoba v Lilly Pulitzer slogu je enako zabavna kot zgodba
Najboljše serije niso dobre le zaradi zgodbe, ampak tudi zaradi kostumografije. "Sirens" je polna preppy oblek z velikonočnimi (in simbolnimi) detajli, živobarvnega cvetličnega potiska, čevljev za na čoln in vsega, kar spada v trend "fishermancore". Kot nekdo, ki sicer prisega na nevtralne tone, si nikoli nisem mislila, da bom želela obleči Lilly Pulitzer obleko – ampak tukaj smo.
Simone, preppy asistentka z izrazito navezanostjo na svojo šefico, ima mojo najljubšo simbolično garderobo. Njeni naglavni trakovi, rožnate mini obleke in nežni dodatki skrivajo njeno pravo identiteto in ji pomagajo, da se vklopi v svet elite, hkrati pa beži od svoje preteklosti. Takšne kostumske rešitve, ki podpirajo notranji razvoj lika, so mi vedno všeč.
View this post on Instagram
Zgodba se igrivo spogleduje z grško mitologijo
Vedno, ko gledam film ali serijo, rada poiščem skrite simbole in tematske niti (pozdravljen, AMC snob v meni). To je kot zgodba v zgodbi z nešteto koščki sestavljanke, ki skupaj razkrivajo več o likih. In "Sirens" je teh elementov polna. Od simbolične uporabe ogledal (ki v umetnosti in literaturi pogosto ponazarjajo nečimrnost in skušnjave siren), do samega naslova, ki ni ravno subtilen – serija je prepletena z mitološkimi pomeni.
Pred ogledom nisem vedela veliko o sirenah v grški mitologiji, zato sem hitro pobrskala po spletu – in bila navdušena. Sirene so morske pošasti, pogosto upodobljene kot zapeljive skušnjavke, ki s petjem zvabijo mornarje v smrt. Serija "Sirens" se igrivo in ustvarjalno navezuje na ta motiv, od hipnotičnega glasu, ki odmeva po epizodah, do klifaste obalne kulise.
Kaj pa žanrsko?
Čeprav je Netflix "Sirens" označil kot temno komedijo in jo opisuje kot "pronicljivo, seksi in temačno duhovito raziskovanje žensk, moči in razrednih razlik", pa je gledalce žanrsko precej zmedla. Zaradi podzapleta o "bogataših, ki se vedejo neprimerno", ki spominja na seriji "The White Lotus" in "The Perfect Couple", obravnave travme, do katere vodijo osebne izbire, ter nekonvencionalnih filmskih tehnik (še posebej v kopalni prizoru, kjer Michaela kot da hipnotizira Devon), so se mnogi začeli spraševati, ali je serija morda satira.
Na Redditu je en gledalec zapisal, da mu je všeč, da je serije "ni mogoče stoodstotno uvrstiti v en žanr", in vprašal: "Je to satira?! Triler?! Zdi se, kot da se počasi razvija." Drug uporabnik se je osredotočil na element grške mitologije in predlagal: "Ves čas sem čakal, da se bo serija prevesila v znanstvenofantastični zasuk, kjer bi se izkazalo, da je Kiki v resnici njihova mama in da so vse skupaj sirene." Na omrežju X mnogi "Sirens" označujejo kot kultno dramo in "neskončno zabavno študijo razrednih razlik in družinske dinamike". Drugi jo opisujejo kot "milo dramo", ki gledalcem ponuja vpogled v bleščeči, a nezanesljiv svet bogatih in slavnih.
Na koncu se zdi, da "Sirens" ne sodi v nobeno enoznačno kategorijo. Serija skozi žensko perspektivo združuje več žanrov – od satire o bogastvu, razredu in družbeni hierarhiji, skrivnostnih in napetih elementov, do resnično smešnih igralskih predstav, zlasti Meghann Fahy. "Sirens" raziskuje kompleksnost ženskih odnosov in dinamike moči, izdajo in moralnost. V primeru Simone pa tudi vprašanje, kaj je resnično in kaj zlagano – in kako se ti dve plati lahko zameglita, odvisno od tega, kako se želi nekdo predstaviti svetu.
Torej, ali si morate ogledati "Sirens"?
Če še vedno okrevate po tretji sezoni "White Lotus" in iščete novo tropsko kaotično serijo, je "Sirens" popoln vikend oddih. Serija vas posrka v svoj svet, poln notranjih konfliktov in šokantnih preobratov, zaradi katerih boste na trnih od začetka do konca. Je hitro prebavljiva zaradi petih epizod, a dovolj večplastna, da si jo boste želeli ogledati še enkrat – samo da ujamete vse podrobnosti, ki ste jih prvič spregledala. Za zdaj še ni znano, ali bomo dobili drugo sezono, a vsekakor upam, da bodo slišali moj klic po nadaljevanju.
