Susan Sarandon: Dama brez dlake na jeziku

26. 8. 2012

"Ne bi rada imela spet 20 let. Zdaj vem več o življenju. Počutim se prijetneje v lastni koži," pravi seksi in ženstvena ameriška igralka Susan Sarandon, ki se – v nasprotju s številnimi kolegicami iz Hollywooda – ne obremenjuje z leti in videzom.

Če si se kdaj slučajno spraševala, kako je biti 65-letna igralka v Hollywoodu, ti Susan Sarandon ponuja odgovor.

"Res je, ni pozitivnih strani. Doživela sem veliko razočaranj, ker je težko biti del tega posebnega sveta in hkrati ne biti odvisnik od alkohola ali mamil ali ne postati histerična in jezna stara ženska. Treba si je priznati, da je težko in da je edina alternativa, ki ti preostane, če se ne želiš prilagoditi, ta, da zamenjaš poklic. Nisem edina, ki ji je bilo težko, ko je dojela, kako 'stojijo stvari', vsi preživljamo takšne faze," pravi igralka, ki pa se kljub vsemu še ne predaja. Poleg tega je še vedno zelo rada seksi, čeprav se zaveda, da je 'to obdobje zaključeno okoli 40. rojstnega dne'.

Susan Abigail Tomalin, rojena 4. oktobra 1946 v New Yorku, je najstarejša od devetih otrok gospodinje Lenore Marie Criscione in Phillipa Leslieja Tomalina, televizijskega producenta in pevca. Po očetovi strani ima angleško, irsko in velško kri, njena mama pa je Američanka italijanskega porekla. Starša sta jo vzgajala v skladu s strogimi katoliškimi principi, odraščala pa je v Edisonu v New Jerseyju, kjer je leta 1964 končala srednjo šolo Edison. Med letoma 1964 in 1968 je študirala igralstvo na washingtonski katoliški univerzi The Catholic University of America, prvo vlogo pa je dobila dve leti po diplomi. Zaigrala je v drami Joe, ki jo je režiral John G. Avildsen. Do danes je zaigrala v več kot 120 serijah in seveda predvsem filmih, med katerimi prav gotovo najbolj izstopa drama Zadnji sprehod, za katero je prejela edinega oskarja v svoji bogati karieri, in sicer v kategoriji najboljše glavne igralke. Ta kariera pa kljub njenim ne ravno rosnim letom seveda še zdaleč ni končana, saj jo filmarji radi vidijo v svojih stvaritvah, zato ji ponudb za nove vloge ne primanjkuje. Svojo zaželenost med filmskimi ustvarjalci pojasnjuje s tem, da je ena od redkih oseb v Hollywoodu, ki ima gube in je videti svoji starosti ustrezno.

Susan pa še zdaleč ni 'le' igralka. Ta zagrizena liberalka in levičarka je znana kot ena od najdejavnejših aktivistk v Hollywoodu. Že tri desetletja uspešno sodeluje v številnih dobrodelnih akcijah, redno pa se udeležuje tudi demonstracij proti vojnam in diskriminaciji homoseksualcev.

Kot solastnica namiznoteniškega kluba SPiN je mestu New York podarila 75 tisoč dolarjev za razvoj namiznega tenisa v državnih šolah. Prepričana je namreč, da šport blaži stres in da je odličen za otroke, ki imajo težave s koncentracijo in potrebujejo vadbo. Že kot mlado dekle je sodelovala v demonstracijah proti vojni v Vietnamu, leta 2003 je goreče nasprotovala ameriški invaziji na Irak, 27. septembra lani pa se je pojavila na demonstracijah na Wall Streetu. Pojasnila je, da je prišla zato, da bi ugotovila, kaj se dogaja. Protestnikom, ki so 'kampirali' v parku Zuccotti in protestirali proti nekaj finančnim podjetjem, da bi na ta način ameriškega predsednika Baracka Obamo prepričali, da prepreči vpliv denarja na njihove predstavnike v Washingtonu, se je pridružila 11. dan stavke:

"Tukaj sem, da bi razumela, kaj se dogaja, in protestnikom ponudila svojo podporo."

Oktobra lani pa je šokirala javnost in razbesnela Katoliško cerkev. V intervjuju, ki ga je kot gostja mednarodnega filmskega festivala v Hamptonsu dala igralcu Bobu Balabanu, je papeža Benedikta XVI. označila za nacista.

"Enkrat so mi že rekli, da sem pretiran primer izvirnega greha," je komentirala kritike, ki so po tej izjavi prihajale na njen račun. Veliko prahu je dvignila tudi februarja letos, ko je v intervjuju z Alanom Cummingom v oddaji Lucid Conversations izjavila:

"Če želi katera ženska zanositi, a ne more, naj odide v Italijo, v Rim. Naj si privošči prijeten dopust s partnerjem, sproščanje ob dobri hrani in vinu, potem pa naj uživa v seksu. Verjetno bo takoj zanosila. Prav to se je zgodilo meni, moja Eva je spočeta na španskih stopnicah."

Po rahlo šokantnem uvodu je Susan spregovorila tudi o svoji zdravstveni težavi, hudi obliki endometrioze. To je bolezen, pri kateri pride do pojava sluznici maternice podobnega tkiva zunaj maternice ter povzroča neplodnost in bolečine. Prav zaradi te težave je mislila, da nikoli ne bo mogla imeti otrok, potem pa se je poleti leta 1984, ko je bila v kratkem, a strastnem razmerju z italijanskim režiserjem Francom Amurrijem, v Rimu zgodilo to, kar si je ves čas močno želela - zanosila je. Njena hčerka Eva Amurri je luč sveta ugledala 15. marca 1985. Zanimivo pa je, da ji je leta 1982, ko je igrala v komični drami Tempest, režiser John Cassavetes govoril, naj nikoli ne rodi in da je bolje zanjo, da se odreče materinstvu, saj po porodu nikoli več ne bo dovolj senzualna:

"Smejala sem se že takrat in še danes se smejim, ko se spomnim tega. Imam tri otroke in zadovoljna sem, ker se zdim moškim še vedno poželjiva. Obožujem ta občutek."

Prvi moški, ki mu jo je uspelo popeljati pred oltar, je bil Chris Sarandon, ki ga je leta 1964 spoznala na fakulteti. Bil je njen prvi fant in hkrati najboljši prijatelj, večno zvestobo pa sta si obljubila 16. septembra 1967, ko sta bila stara 20 let:

"Pozno sem izgubila nedolžnost in se poročila mlada, ker sem zvezo in zakon jemala resno. Čeprav nase do neke mere še vedno gledam kot na hipijko, nisem bila pretirano neukročena ali divja, imela sem zelo malo partnerjev. Zdaj je v mojem življenju veliko ljudi, a nikogar od njih ne jemljem več kot nekaj samoumevnega. Zveza z ljudmi ali poslom je kot živo bitje, ki raste in se razvija, ni nekaj, kar dobiš in nato hraniš. Vsako zvezo je treba negovati, moraš biti in ostati radoveden, saj boš v nasprotnem primeru, če se torej zadovoljiš s tistim, kar imaš, v odnosu prav gotovo obtičal." V svojem razmerju oziroma zakonu sta obtičala tudi Susan in Chris, ki sta se leta 1979 ločila.

Po ločitvi je igralka v intervjuju za Cosmopolitan izjavila:

"Ne verjamem več v zakon."

Sledilo je dve leti trajajoče razmerje s filmskim režiserjem Louisom Mallejem, ki ga je v njenem življenju nadomestil že omenjeni italijanski režiser Franco Amurri, leta 1988 pa se je med snemanjem športne romantične komedije Bull Durham, v kateri sta igrala ljubimca, zaljubila v igralca Tima Robbinsa.

Susan in Tim sta veljala za sorodni duši. Kot sanjski par brez poročnega lista, ki si je delil vse strasti, sta se razumela tudi brez besed, poleg tega pa sta bila stalno na isti valovni dolžini, tako v zasebnem in poslovnem življenju kot tudi v političnem udejstvovanju. Zdelo se je, da je ljubezen med Susan in njenim 12 let mlajšim stanovskim kolegom odporna proti vsem krizam. Da je večna. Njuno razmerje se je ohranilo za hollywoodske razmere še posebej dolgih 21 let, leta 2009 pa sta prek tiskovnega predstavnika sporočila, da sta se razšla. Grenak konec je torej doživela še ena filmska pravljica. Ostali smo brez srečnega konca.

Menda pri vsem skupaj ni bil povsem nedolžen Jonathan Bricklin, ki je kar 32 let mlajši od Susan, prihaja iz New Yorka in je sin več milijonov dolarjev 'težkega' ameriškega podjetnika Malcolma Bricklina ter po številnih medijskih poročanjih tudi ljubimec legendarne igralke. Ko sta se spoznala, je Jonathan že več kot dve leti in pol organiziral zabave z imenom Naked Ping Pong, ki so na manhattanski nočni sceni izredno popularne. Njegove zabave poleg boemov in manekenk redno obiskujejo tudi slavni ljubitelji namiznega tenisa, kot so na primer raper 50 Cent, pisatelj Salman Rushdie in ... igralka Susan Sarandon.

Jonathan in Susan sta si bila simpatična že ob prvem srečanju. Leta 2008 je zvezdnica Jonathanu, ki slovi kot velik ljubitelj zabav in nastopač, naročila, da posname video za 50. rojstni dan Tima Robbinsa. Naposled pa je še s finančno injekcijo omogočila, da je njegov nočni klub SPiN na newyorškem Flatiron Districtu, kjer obiskovalci goli igrajo namizni tenis, sploh doživel odprtje. Menda sta se Susan in Jonathan zbližala prav pri tem projektu. Tudi v spolnem smislu.

"To je navadna neumnost! S Susan sva le dobra prijatelja in prav nič več," je govorice o ljubezenskem razmerju odločno zanikal Jonathan. Ali se Susan je zabavala ali se še vedno v postelji dejansko zabava z več kot tri desetletja mlajšo 'igračko', pa pravzaprav sploh ne igra pomembne vloge. Pravi vzrok za razpad razmerja po več kot dveh desetletjih se verjetno skriva drugje. Ljudje, ki so nekdanjemu zvezdniškemu parčku blizu, pripovedujejo, da je ljubezen med njima preprosto ugasnila.

"Susan in Tim le zaradi otrok nista že veliko prej potegnila črte," pojasnjuje njun prijatelj. Konec ljubezni pa ni le presenetil njunih oboževalcev in vseh, ki ju poznajo, ampak za Hollywood pomeni grenko umetniško izgubo. Tudi po letu 1988, ko sta posnela prej omenjeni film Bull Durham in je med njima prvič preskočila iskrica, sta namreč večkrat snemala skupaj, se pri tem medsebojno podžigala in dosegala vrhunske rezultate. Ona je navdihovala njega kot režiserja, on pa jo je spodbujal kot igralko. Zvezdnika pa je v vseh skupnih letih izredno močno povezovalo še nekaj - oba spadata med najbolj zaprisežene leve aktiviste v ZDA. Skupaj sta se borila proti vojni v Iraku, proti predsedniku Bushu in za človekove pravice v Srednji Ameriki. Liberalen je bil tudi njun odnos do razmerja, ki sta ga imela.

"Na splošno se mi zdi, da je monogamija precenjena, nič nimam proti, če gre Tim kdaj sam na dopust," je Susan že pred leti povedala v nekem intervjuju. Le v eni točki pa Susan in Tim očitno nikoli nista mogla najti skupnega imenovalca - medtem ko se je njemu ideja o poroki zdela povsem simpatična, se je ona že ob sami misli na sprehod do oltarja kar naježila in se z vsemi štirimi borila proti temu:

"Bojim se, da bo Tim potem zame postal nekaj samoumevnega. Ali pa jaz zanj. Morda pa bi bila poroka tudi razlog za velikansko zabavo - ko bom stara 80 let."

Susan je Timu povila dva otroka, leta 1989 je luč sveta ugledal Jack Henry, tri leta pozneje pa še Miles Guthrie. Po prekinitvi razmerja, ki je šokirala tako njune kolege kot javnost, je igralka v intervjuju za britanski Daily Telegraph spregovorila o svojem dolgoletnem razmerju. Priznala je, da se je težko sprijaznila z razpadom zveze, saj sploh ni pričakovala, da se bo to zgodilo:

"Nikoli se nisva poročila, a pogosto so nama zastavljali vprašanja o poroki. Všeč mi je misel na to, da sem se odločila, da bom z določeno osebo zato, ker sem si to želela, ne pa zaradi koščka papirja. Zdaj nisem več prepričana, da je tako ... Morda razmerja služijo temu, da dobimo otroke, potem pa se končajo." Igralko še vedno pogosto videvajo v družbi Jonathana, a zvezdnica ves čas vztrajno zanika govorice, da sta par, in pojasnjuje, da sta postala poslovna partnerja, ker je pač vložila denar v njegov namiznoteniški klub, potem pa se je med njima razvilo le dobro prijateljstvo.

Ob omembi njenega imena pa se številni spomnijo še enega, prav posebnega prijateljstva. Beseda seveda teče o ženskem prijateljstvu iz avanturistične kriminalne drame Thelma in Louise, ki jo je ustvaril sloviti režiser Ridley Scott. Uspešnica s Susan in Geeno Davis v glavnih vlogah je zdaj že kultna, proslavila pa ni le obeh glavnih igralk, ampak tudi tedaj še precej 'zelenega' Brada Pitta.

Revija Vanity Fair je lani obeležila 20. obletnico te filmske stvaritve, ki jo je označila za moderno klasiko. Zahvaljujoč eni od najbolj razburljivih cestnih avantur in predvsem nepozabni finalni sceni, sta glavni junakinji postali nesmrtni. Mnogi so film označevali kot feminističen, a Susan se z njimi ne strinja in meni, da ne gre za film, katerega glavna tema je žensko maščevanje moškim:

"Filmi z dvema glavnima ženskama vlogama so zelo redki. Razen Kathryn Bigelow še danes med režiserji ni žensk, ki bi delale velike projekte. Vsemu Hollywoodu še vedno gospodarijo moški, moč je v njihovih rokah. Današnje ženske so emancipirane in odločne, a so še vedno prve žrtve ekonomske krize, nasilje in posilstva pa niso izginila. Upam, da bo sčasoma vse več žensk, ki bodo pomagale drugim ženskam. Ta film mi je všeč, a zdaj bi mi bil še veliko bolj všeč, če glavni junakinji ne bi pristali v prepadu."

Sicer pa je Susan prepričana, da imajo ženska prijateljstva neverjetno moč. Pravi, da ima veliko prijateljic, nekatere celo iz otroštva, s katerimi je odraščala in skupaj z njimi premoščala številne težave in skušnjave.

"Ne vem, kako bi brez njih preživela težke trenutke. Med nami ni tekmovalnosti, smo različnih poklicev in starosti, a vse so zabavne, briljantne in strastne. Če obstaja takšen temelj, je prijateljstvo večno. Včasih znam biti groba v iskrenosti, pri meni avtocenzura ne obstaja, saj želim imeti absolutno iskreno prijateljstvo. In čeprav se ne strinjamo vedno, vemo, da lahko vedno računamo druga na drugo. Bolje je izgubiti moža kot prijateljico," pravi Susan in dodaja, da ima malo prijateljev moškega spola. Ti, ki jih ima, pa so prav vsi homoseksualci.

Ja, heteroseksualci so verjetno težko 'le' njeni prijatelji, saj je Susan kar precej privlačna, zato ni čudno, da je bila nekaj let zaščitni obraz kozmetičnega giganta Revlon. To delo je opravljala, čeprav je dobro vedela, da je mnogo starejša, kot bi morala biti za to vlogo, in da navadno prekinjajo pogodbe tudi z veliko mlajšimi ženskami od nje:

"Takrat sem si rekla, da je dobro, da pravijo, da je lahko ženski obraz v določenih letih privlačen in da lahko izzove določena čustva."

Sicer pa igralka brez dlake na jeziku priznava, da je že obiskala plastičnega kirurga, ki ji je popravil podočnjake in opravil liposukcijo podbradka. Z veseljem bi poskusila tudi botoks, če kirurgi ne bi pretiravali z vbrizgavanjem:

"Poskrbela bi za moji dve veliki gubi na čelu, a če potem ne bom mogla več premikati obraza, če bom postala neprepoznavna ... Kako je to lahko lepše? Mislim, da si nobena ne želi, da bi bila videti kot ženska, ki se samo predstavlja kot ti."

Iskrena in z obema nogama na trdnih tleh pa ostaja tudi takrat, ko gre za prihodnost njene kariere:

"Hollywoodsko kariero ti lahko uniči le to, da ostariš in se zrediš. Ne vem, kako me bodo v Hollywoodu obravnavali v prihodnje, a nikoli ne bi sprejela slabe vloge samo zaradi velikega honorarja, kot to počnejo nekateri moški. Hollywood je tovarna filmov in ne pričakujem ničesar, želela bi si le, da filmi ne govorijo obvezno le o belopoltem heteroseksualcu."

Napisal Tim Jeras, fotografije shutterstock, Gettyimages, Profimedia.si

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"