Sting: Iz bede ga je rešila kitara

Je eden izmed najslavnejših svetovnih glasbenikov, obdan z družinsko ljubeznijo, ovenčan s kraljičinim redom, nesramno bogat, precej čeden, menda zelo spreten v postelji, poleg tega pa ima tako zanimivo družbo, da je prav na zabavi ob žaru na njegovem dvorišču preskočila ljubezenska iskrica med kraljico popa Madonno in režiserjem Guyem Ritchiejem.

Pa je res vse tako zelo sijajno v življenju tega 183 centimetrov visokega trubadurja, ki prav danes, 10. junija, koncertoval v dvorani Stožice?

Če vprašate njega, vam bo odgovoril, da je v življenju blagoslovljen z veliko stvarmi, da pa v njegovi duši obstaja neka praznina, ki jo je nemogoče zapolniti, saj je v njem že od najzgodnejših dni njegovega ne ravno najbolj srečnega otroštva. Preden je njegovo življenje začelo postajati podobno pravljici, je minilo kar precej let, v katerih je moral izkusiti revščino, bolečino, travme in velike napore.

Pravzaprav je bil začetek ravno takšen, kakršen mora biti. Prekrasna in razigrana frizerka Audrey Cowell je privlačnemu mlekarju Ernestu Matthewu Sumnerju iz Wallsenda vračala simpatije in v zanosu prve zaljubljenosti sta se odločila, da si bosta ustvarila družino. Njun prvi otrok, sin Gordon Matthew Thomas Sumner, je luč sveta ugledal 2. oktobra 1951 v Wallsendu, sledili pa so še brat Philip in sestri Angela ter Anita. Mlekarjeva družina je torej pridno rasla, a življenje zna pač pogosto zadati težke udarce, in tako se je z večanjem števila otrok pri Sumnerjevih zmanjševala zakonska ljubezen med Audrey in Ernestom. Audrey ni bila ustvarjena za življenje gospodinje iz delavskega razreda, ampak je sanjala o romancah, kakršne je gledala v filmih, zato se je tudi spustila v eno izmed njih. To je bila poteza, po kateri si družina nikoli več ni opomogla.

"Moja mama je bila lačna romantike, a te lakote ji nikoli ni uspelo potešiti, in prav v tem je bila njena največja tragedija. Morala bi živeti bolj razuzdano življenje od tistega, ki ga je imela," razkriva glasbenik in dodaja, da je mamina zunajzakonska afera vplivala na njegova razmerja z vsemi ženskami, ki so se pozneje znašle v njegovem življenju. In ne le to, globoko je zaznamovala tudi njegov odnos do obeh staršev in ga za vedno distancirala od njiju. Ko sta njegova mama in oče v zelo kratkem časovnem razmaku umrla za rakom, se Sting, ki je bil takrat že svetovno znan, ni udeležil niti enega pogreba.

Odraščal je v Newcastlu, v majhni hiši, pretesni za šestčlansko družino, in v mračnjaškem ‘dickensonovem’ vzdušju, tipičnem za revne angleške kraje. Najmanj dve desetletji je porabil za to, da se je poskušal osvoboditi težkih frustracij iz otroštva in najstniških let. Že kot otrok je mamo zasačil med skokom čez plot, za očetovo naklonjenost pa se je moral nenehno boriti. V okolju, v katerem se je vsak brigal le zase, je imel Sting že pri 11 letih marsikaj povedati proti Pentagonu. V Newcastlu, v katerem je bila kar petina prebivalcev nepismena, je ves čas prebiral knjige. Resnici na ljubo se mu zaradi tega nihče ni posmehoval, vsaj ne v obraz. Zaradi velikih pesti in ostrega, prodornega pogleda je bil namreč videti precej nevaren. Neki njegov prijatelj iz otroških let je pozneje povedal, da s Stingom ni bilo šale. Ker je bil preveč bister za primitivno okolje, je bil že od zgodnjih dni tihi osamljenec, distanciran od vseh, razen od deklet, ki se niso bila sposobna upreti njegovi že tedaj zelo očitni privlačnosti.

Za Gordona bi bilo odraščanje v uničenem domu neznosno, če ne bi hrane za svojo ranjeno deško dušo našel v strunah prve kitare, ki mu jo je podaril oče.

"Starša mi nikoli nista prebrala pravljice pred spanjem, nikoli me nista objela. Bila sta le dva otroka, ki sta imela svoje otroke. Vem, da sta me imela rada, a nista vedela, kako bi to izrazila. Zato je glasba postala moja rešiteljica, moja najboljša prijateljica. Glasba je moja obsesivno-kompulzivna motnja," pravi.

Ni nenavadno, da je imela glasba tako pomembno vlogo v življenju tega senzibilnega fanta, ki je znal obnoreti tudi poročene ženske, ki so potrebovale veliko moči, da so ostale v zakonu in da niso pobegnile s privlačnim najstnikom. Ta je svojo prvo spolno izkušnjo pri 15 letih, ko je poleg seksa odkril tudi džez, opisal z naslednjimi besedami:

"Svojo intimnost sva raziskovala v temi, s prepletenimi boki, hotela sva se obvarovati pred bremenom prihodnosti …"

Kljub takšnim poetičnim besedam in spretnosti s kitaro pa posel glasbenika ni bila njegova prva izbira. Po končani srednji šoli v Newcastlu se je po kratkotrajnih karierah sprevodnika, gradbenega delavca in davčnega uslužbenca vpisal na kolidž in postal učitelj angleščine ter matematike v Cramlingtonu. Kot se za pravega učitelja tudi spodobi, je zaplul v resno razmerje z dekletom iz spodobne družine, igralko Frances Tomelty, ki jo je spoznal leta 1974, ko je igral v božičnem rokovskem muzikalu Rock Nativity. Sprva se je zdelo, da Gordona izpolnjuje miren vsakdanjik v znamenju stabilne službe in predane partnerice, a koncerti Jimija Hendrixa, ki jih je obiskoval kot študent, so v njem pustili trajen nemir. In tako je po dveh letih dela v šoli obrnil nov list v življenju in z džezovskimi skupinami začel igrati po klubih. Kljub nemirnemu duhu pa se je 1. maja 1976 poročil s Frances, ki ji je ‘privoščil’ katoliški obred v s cvetjem okrašeni cerkvi v Tynemouthu.

Že takrat so ga le redki klicali Gordon, odzival se je izključno na vzdevek Sting (Želo), ki si ga je prislužil, ker je rad nosil rumen pulover s črnimi črtami. Leta 1977 se je s svojo mlado soprogo in komaj rojenim sinom Josephom ‘Joejem’ preselil v London, da se je lahko pridružil Stewartu Copelandu in Henryju Padovaniju, ki ga je kmalu zamenjal Andy Summers, pri ustanavljanju skupine novega vala The Police, ki je kombinirala reggaejevske ritme in pankovsko energijo.

Začetki tega benda so bili včasih tako slabi, da je Sting, vinjen in depresiven, v neki newyorški reviji objavil oglas: Pesnik, star 27 let, poročen, sanjač, pevec, skladatelj, bi želel, da - če je le mogoče - preživi in nadaljuje delo. Toda ob uspešnicah, kot so Roxanne, Message in a Bottle, Every Breath You Take in številne druge, je skupina The Police postala planetarno popularna, v tisku pa so se pojavljali podatki, da ima Sting več kot sto bančnih računov in mrežo podjetij. Dokazal pa se ni le kot odličen glasbenik, ampak tudi kot poslovnež in igralec. Znano je, da se rokovski zvezdniki radi preskušajo v svetu filma in da so ti poskusi večinoma neuspešni. On je izjema - poleg tega, da je posnel več filmov kot nekateri profesionalni igralci, mu je z igro uspelo prepričati tako občinstvo kot kritike, tudi v projektih, ki niso bili ravno najbolj uspešni.

Glasbeno-filmska avantura, ki so jo zaznamovali gromozanska popularnost, številni grammyji, razprodani koncerti in astronomski bančni računi, pa mu ni prinesla sreče. Ravno nasprotno, poskrbela je za popoln razpad zasebnega življenja. Nori tempo, s katerim je delala skupina The Police, je med drugim pustil posledice na njegovem zdravju. Zbolel je za klinično depresijo in paranojo, ki sta ga privedli do roba živčnega zloma. Peklenski krog se je zaključil z njegovo hipohondrijo in prepričanostjo, da boleha za rakom. Neustavljivo ambiciozen in egocentričen se je do ljudi iz okolice vedel grobo in hladno. Zasebna srečanja z njim so bila menda še najbolj podobna srečanju z lepim škorpijonom, zaprtim v avtu. Izoliran in na robu popolnega obupa se je čudil nad tem, da je svetovni superzvezdnik:

"Jaz?! Jaz sem vendar oseba, ki prihaja iz najhujšega dela enega od najhujših mest v Angliji."

Postal je suženj lastnega uspeha. Panično je iskal izhod iz krize in verjetno mu je tudi zaradi tega razpadel zakon. Soprogo Frances, ki ga je uvedla v svet umetnosti, sina Josepha ‘Joeja’ in komaj rojeno hčerkico Fuchsio ‘Kate’ Catherine je preprosto zapustil, kar je storil tudi zaradi druge ženske, svetlolase igralke Trudie Styler. Ko sta si s Trudie ustvarjala skupno gnezdece, sta za začetek v Londonu zapravila pol milijona funtov za hišo iz 17. stoletja, na Manhattnu pa sta si omislila dva milijona dolarjev vredno stanovanje in tako postala soseda Luciana Pavarottija, Plácida Dominga in Franka Sinatre.

Do uradne ločitve od Frances je prišlo leta 1984, ko je Trudie povila njunega prvega otroka, hčerko Bridget ‘Mickey’ Michael. Zanimivo je, da zahteve za ločitev ni vložil Sting, ampak Frances, ki je v ločitvenih papirjih zatrjevala, da s soprogom že dve leti ne živita več skupaj. Po tem je bil njun zakon tudi uradno hitro in gladko končan.

"Srečna sem, da je vse končano, vse sva rešila sporazumno. Zdaj se bom osredotočila na svojo kariero," je Frances kratko, jedrnato in ponosno odgovorila novinarjem, željnim zvezdniškega pranja umazanega perila v javnosti, in nadaljevala življenje, kot da se ne bi nič zgodilo. Morda je bila samo dobra igralka, morda pa je zares junaško prenesla vihar, ki je nastal ob ločitvi takrat že slavnega Stinga, saj je imela dovolj časa, da se sprijazni s svojo usodo. Trudie in Sting sta bila namreč skupaj že več let pred ločitvijo in - čeprav tega nihče natančno ne ve - nekateri celo menijo, da je glasbenik že kmalu po poroki s Frances podlegel Trudiejinim čarom.

"Ko sem ga poleti 1977 prvič videla, se je sprehajal po ulici, lase pa je imel pobarvane na zeleno. Takoj sem ugotovila, da mi je ta zelenolasi fant všeč," pravi Trudie, ki je kmalu zatem, ko je prvič videla Stinga, začela razmerje z igralcem Petrom O’Toolom, ki je takrat - kakšno naključje - igral v gledališki predstavi skupaj s Stingovo soprogo. Po igri usode ali pa morda Trudiejini premetenosti sta igralki kmalu postali prijateljici, Trudie in Sting pa sta začela ljubezensko razmerje. Zaradi ljubezni je Trudie celo nehala igrati in se podala na veliko turnejo s skupino The Police, s katere se je vrnila visoko noseča. Šele takrat je prišlo do ločitve Stinga in Frances.

"Nihče od naju ni ponosen na to, kar sva naredila, a se je pač zgodilo. Rada se imava, živiva skupaj, poročila sva se in dobila otroke - to je najina ljubezenska zgodba," je nekoč pojasnila Trudie.

In to je res njuna ljubezenska zgodba, a tukaj je še veliko za povedati. Trudie je mama Stingov štirih otrok, prej omenjene Mickey, Jaka, Eliot ‘Coco’ Pauline in Giacoma Luka, ženska, ki ga spremlja, ko gre reševati pragozdove, partnerica, ki z njim izvaja tantrični seks, in zvezdnica, ki jo britanski tisk uvršča na zelo visoka mesta na lestvicah ljudi z najboljšimi družabnimi zvezami in poznanstvi. Morate priti v stik z Madonno? Ali pa morda z dalajlamo? Ni problema, Trudie vam lahko uredi srečanje. Kaj pa Sting? Ko se je naveličal dela s skupino The Police, se je odločil za samostojno glasbeno pot, ki jo je leta 1985 začel z albumom The Dream of the Blue Turtles. Uspešno, z veliko dobrega stila mu je uspelo pomešati džez, pop in rok. Zbral je nekatere najboljše glasbenike na svetu in se izkazal kot človek, ki je sposoben biti njihov vodja.

"Njegovo vodenje je delovalo impresivno, njegov šarm pa je bil nesporen," je povedal pokojni Christopher Sandford, avtor knjige Sting: Demolition Man. Album s socialnimi in političnimi komentarji, pospremljen z eksotično glasbo, je učvrstil njegov sloves enega izmed najpametnejših ljudi iz sveta rokenrola. Poleg tega je njegov album kar 64 tednov preživel na britanski top lestvici in požel velikanski komercialni uspeh. Z drugim albumom … Nothing Like the Sun je njegova popularnost dosegla skoraj neverjetne razsežnosti. Z dolgimi svetlimi lasmi, nevarnim pogledom in idealno nabildanim telesom je bil simbol seksa, za katerim so norele punce in ženske. Po drugi strani pa je njegov družbeni angažma - predvsem sodelovanje z organizacijo Amnesty International in boj za ohranjanje brazilskih pragozdov - poskrbel, da je postal pomembna oseba, ki se lahko pogovarja tako s predsedniki držav kot s papežem. Tudi v zasebnem življenju je postal skrben družinski človek in lojalen prijatelj. Njegovo življenje je delovalo urejeno, on pa se je menda vedel kot najbolj prijazna oseba na svetu. Toda pod to bleščečo površino se je še vedno ubadal z žalostjo in strahovi. Smrt njegovih staršev je oživela njegovo hipohondrijo in ubila njegovo kreativnost. Bil je na vrhu sveta, služil je deset milijonov dolarjev na leto, ni pa bil sposoben napisati niti enega verza.

"Vse sem poskusil. Dolge vožnje, dolga kopanja, dolgi sprehodi, veliko pijače, a ni nič pomagalo," je povedal pozneje. Triletno kreativno paralizo je premagal šele takrat, ko se je odločil, da se bo spopadel s smrtjo in spomini iz otroštva. To je storil na albumu The Soul Cages. Ko je v studiu sam poslušal končane pesmi, je jokal. Ko je album izšel, pa je bilo razlogov za solze še več - kritiki so ga raztrgali na koščke in zatrjevali, da je to glasba za dvigala in veleblagovnice. Verjetno pa zvezdnik ni jokal na poti do banke, saj so njegovi naslednji albumi, kot so Ten Summoner’s Tales, Mercury Falling, Brand New Day in Sacred Love, tudi po 60 tednov ‘bivali’ na top lestvicah in mu omogočali, da je dopolnjeval zbirko hiš, med katerimi imajo nekatere tudi po 14 spalnic in osem kopalnic. Za zdaj zadnji, deseti samostojni album je posnel lani in ga naslovil Symphonicities.

Čeprav je njegova solistična kariera bleščeča in njegov glasbeni ugled brezhiben, čeprav velja za neutrudnega človekoljuba in zelo skromnega človeka, se še vedno zaveda, da v njem obstajajo praznine, ki mu jih nikakor ne uspe zapolniti. Počasi pa začenja oproščati staršema in zdaj celo meni, da bi moral iti na njuna pogreba.

"Šel nisem zato, ker sem bil globoko prestrašen. Beg je bil vedno moja izbira. Toda zdaj obžalujem, da se nisem poslovil od njiju in da nisem preživljal procesa žalovanja kot vsi ostali ljudje. Namesto tega sem bil emocionalno paraliziran."

Čeprav ga še vedno muči odnos s starši, pa ne obžaluje ničesar, ko gre za njegovih šest otrok. No, pravzaprav obžaluje le eno stvar - ne videva jih tako pogosto, kot bi si želel. Tisti, ki misli, da sta s Trudie razvadila svoje otroke, pa se krepko moti. Zvezdnik pravi, da otroci, ki jih vzgajata onadva, postanejo zelo ambiciozni in disciplinirani, poleg tega pa se še odlično zabavajo. Čeprav so njegovo bogastvo že ob koncu devetdesetih let ocenili na šestdeset milijonov funtov in se je v tistem času znašel na lestvici 500 najbogatejših Britancev, pa se za zdaj zdi, da njegovi potomci od tega ne bodo imeli kaj prida koristi. Morda bi kdo pomislil, da se zvezdnik šali, ko pravi:

"Jaz sem zaslužil svoj denar, moji otroci pa bodo morali zaslužiti svojega. Nič jim ne bom zapustil. Le tako se bodo kaj naučili o življenju."

Prav nobene šale pa ni v tem, da mora njegov sin, ki s svojim bendom včasih kot predskupina igra na očetovih koncertih, potovati z vlaki in prosi koncertne promotorje, da mu rezervirajo hotel v bližini železniške postaje. Ob laskavem naslovu cesarja pop glasbe bi Stingu torej lahko prilepili tudi vzdevek stric Skopušnik svetovnega roka. Zvezdnik, ki se poskuša - kot je že večkrat izjavil - dostojanstveno starati, je postal eden izmed najpriljubljenejših družinskih zabavljačev in izrazit pripadnik snobovskih krogov, hkrati pa je tudi živ spomenik pop glasbe in intelektualec, ki je dovolj svoboden, da poje, govori, piše in počne vse, kar mu poželi srce:

"Želim le, da ostanem zdrav, normalen in - če je le mogoče - srečen."

Karkoli se bo zgodilo in katerokoli pot bo Sting ubral v prihodnje, bo, kot se zdi, obsojen na uspeh. Christopher Sandford je njegovo zgodbo zaključil s pravimi besedami, s katerimi se lahko le strinjamo:

"Od vseh lepih obrazov, ki so se pojavili v osemdesetih, je le Sting ostal v sedlu. Razlog je preprost - izrednost. Bil je najboljši v tem, kar je počel."

Tim Jeras za Story

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ