Tudi najslavnejši avtorji svetovnih knjižnih uspešnic so bili deležni krutih zavrnitev in ostrih kritik. Kako so prebrodili te udarce in kaj svetujejo mladim in obetavnim pisateljem, da ob podobnih izkušnjah ne bi izgubili volje?
Založniška industrija je neprizanesljiv posel, zato ni nič čudnega, da so se morali tudi najbolj nadarjeni pisci našega časa v tem brutalnem mehanizmu pogosto spopadati z zavrnitvami. Nekateri so bili o tem pripravljeni tudi odkrito spregovoriti.
Samantha Shannon je literarna zvezda postala pri 21 letih, ko je objavila svoj debitantski roman The Bone Season. Njen prvenec so strokovnjaki označili celo za 'založniško čudo'. To je bilo dovolj, da se je njena kariera začela strmo vzpenjati. Omenjeni roman je še vedno prodajna uspešnica na številnih knjižnih lestvicah. A nekaj let prej jo je kar deset agentov, ki jim je poslala svoj rokopis, zavrnilo. In to brez kakršnegakoli pojasnila! Shannon pojasnjuje, da je pri pisanju vztrajala, ker je čutila močno potrebo po tem, da bi povedala zgodbo prvega romana, ki jo je v težkih trenutkih vselej gnal naprej. Prav vztrajnost je vrlina tudi drugih avtorjev, ki so dali skozi pravi niz poskusov in zavrnitev.
Ameriški avtor James Patterson, ki se je proslavil s svojo serijo knjig o psihologu Alexu Crossu, je razkril, kako se je počutil, ko je začel pisati: "Menil sem, da je arogantno misliti, da lahko od pisanja živiš. Preprosto sem čutil potrebo po tem, da bi zgodbe 'vrgel' iz sebe. Zakaj nadaljujem to delo? Zato, ker me pripovedovanje še vedno dela živega." Pattersona je zavrnilo kar 31 založniških hiš, ki jim je poslal svoj prvi roman The Thomas Berryman Number. Po mučnem čakanju pa je njegova knjiga osvojila celo prestižno nagrado edgar za najboljši triler leta 1977. Po tem je pisatelj objavil na desetine romanov različnih žanrov, med katerimi so številni postali prodajne uspešnice. Po knjigah o Alexu Crossu so posneli tri filmske hite, a pisatelj trdi, da ga hollywoodski producenti kljub temu niso nehali zavračati. "Življenje je dobro, a to ne pomeni, da bo šlo vse tako, kot si predstavljate. Postalo mi je lažje, ko sem se naučil prijazno zahvaliti, skomigniti z rameni in se nasmehniti. Po določenem času se navadiš," se neprijetnega obdobja svoje kariere spominja Patterson.
Slovita Američanka Mary Higgins Clark, avtorica najbolj prodajanih romanov o misterijih in intrigah, se je kar šest let trudila, da bi objavili njeno prvo kratko zgodbo. Na domači naslov je prejela kar 40 pisem, v katerih so jo zavrnili, nazadnje pa jo je vendarle prodala nekemu časopisu. Prejela je ček za 100 dolarjev in ga uokvirila, 40 let pozneje, leta 1990, pa je podpisala 64 milijonov dolarjev vredno pogodbo z založniško hišo Simon & Schuster. "Bila sem povsem prepričana, da mi bo uspelo. Vsaka zavrnitev me je le še dodatno okrepila v prepričanju in odločitvi, da bom dosegla cilj," je razlog za svoj uspeh pojasnila Mary. Po dolgih letih in uspešni pisateljski karieri pa jo je včasih še vedno strah, da bo razočarala svoje oboževalce.
"Bralci so pametni in lahko rečejo: 'Včasih sem jo imel rad, v zadnjem času pa to ni več tako kakovostna literatura.' Vedno moraš pripovedovati nove in 'sveže' zgodbe. Pripravljen moraš biti na to, da se bodo vedno pojavljale tudi negativne kritike. Le redki so se jim izognili. Morda le Biblija," pojasnjuje priljubljena pisateljica, ki bo 24. decembra dopolnila 84 let.
Khaled Hosseini, avtor številnih romanov, med katerimi je najbolj znan Tek za zmajem, ki je postal svetovna uspešnica in doživel tudi filmsko predelavo, je pojasnil, da je bilo pisanje zanj že od nekdaj 'prisila'. Menil je namreč, da je profesionalno ukvarjanje s pisanjem podobno želji, da bi postal astronavt – skoraj nemogoča misija. Skladno s tem je do minimuma znižal svoja pričakovanja, da bo našel založnika. Preden je njegova knjižna uspešnica doživela objavo, so ga kar 20-krat zavrnili!
Hosseini mladim pisateljem svetuje, naj se pripravijo ne neizogibne zavrnitve, a pod svojimi pogoji. "Pravim jim, naj se najprej sami prepričajo, da so dali od sebe najboljše. Naj pustijo prostor za dvome samo zase. Potem lahko z mirno vestjo pridejo v javnost s knjigo in jo dajo oceniti drugim. Morajo se sprijazniti s tem, da se tisto, kar je dobro zanje in kar njih privlači v književnosti, morda ne bo ujemalo z mnenjem širokega kroga bralcev. Če želijo obstati v industriji, se morajo oborožiti z debelo kožo in prejemati udarce kritikov. Naj to izkoristijo za učenje in pišejo naprej."
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
