Eden izmed najbolj zgovornih znakov? Sta zgolj ljubimca, ne pa tudi prijatelja.
Večina izmed nas je že kdaj slišala tisti znani stavek: "Kako to, da še nisi poročena?" Saj veš, to vprašanje, ki ga dobiš na družinskem kosilu ali izletu, morda celo s strani tvojih sodelavcev. In sčasoma začneš to spraševati tudi sama sebe. Razmišljaš o tem, kaj bi lahko bilo s teboj narobe in se primerjaš z tistimi, ki so v srečnih razmerjih ter se sprašuješ: "Kako neki lahko on/ona dobi partnerja, jaz pa ne?"
Zagotovo te zanima še:
Če si priznaš ali ne, si to storila vsaj enkrat v življenju. Priznamo, tudi mi smo.
Nato pa nekega dne spoznaš moškega, v katerem vidiš potencialnega partnerja in moža. Končno čutiš, da se boš vklopila v družinska srečanja ali družbo, v kateri so vsi poparčkani in kup drugih dogodkov, ki si jih spustila, ker si bila samska in se kot takšna tam preprosto ne bi dobro počutila. A vendar čutiš, da tej osebi nekaj manjka. Nekaj je na njem, zaradi česar se z njim ne vidiš na dolgi rok ...
Ne gre za to, da iščeš popolno osebo. Konec koncev tudi ti nisi popolna, nihče ni. Zavedaš se, da razmerje zahteva sprejemanje kompromisov. Sprejmeš dejstvo, da tvoj seznam več ni veljaven, glede na to, da nihče ne more izpolniti vseh 21 čudnih potreb, ki si jih navedla, da jih potrebuješ pri moškem. Ta potencialni partner ima ključne lastnosti, ki v razmerju največ štejejo. Služi spodobno plačo, ima diplomo, živi v prijetnem stanovanju, je privlačnega izgleda in še družaben povrh. Veš, da bo nekoč dober starš.
A vendar še zmeraj nekaj manjka.
Samo sebe skušaš prepričati v nasprotno in začneš z načrtovanjem poroke. Sprejmeš, da morda nikoli resnično ne boš zaljubljena v to osebo, ampak nič hudega, saj ima sicer vse, kar na dolgi rok potrebuješ. Zato se prepričaš, da se je okej ustaliti, kajne? Napaka. Ne razumi nas narobe! Razmerja niso niti malo podobna tistim, ki jih vidiš v filmih (beri: pravljicah) – očarljivo privlačen princ se ustavi tik pred teboj, nakar skupaj odjezdita proti sončnemu zahodu in srečno živita do konca svojih dni. Vsa razmerja zahtevajo kompromise. Brez tega morda ne bosta zdržala niti enega dne!
Zato se moraš osredotočiti na to, katere so zate najpomembnejše vrednote in lastnosti, še preden se odločita poročiti. In slednjega ne stori, dokler teh potreb ne zadovoljiš. Razen, če želiš biti v zakonu strašansko nesrečna. Ne gre za površne lastnosti, kot so, da mora voziti določen tip avta ali jesti zgolj v določeni restavraciji ali pa ... No, saj razumeš, kaj hočemo povedati. Vsa razmerja se kdaj znajdejo na točki, ko se ti morda zdi, da bi morala oditi. Takrat se moraš opomniti na ključne razloge, zakaj si se sploh poročila in se truditi naprej. Če se noben od partnerjev ne more spomniti nobenega dobrega razloga, zakaj se je poročil, potem obstaja verjetnost, da bo njun zakon ob prvem znaku težav začel iti navzdol.
Zaradi česar se sploh želiš ustaliti?
Da narediš konec osamljenosti? Dobiš partnerja, s katerim se boš lahko končno udeležila vseh dogodkov in družinskih srečanj, da ti ne bo nerodno, ker si samska? Nekoga, ki bo prišel domov in skuhal večerjo? Če lahko zdaj, v tem trenutku, pogledaš svojega partnerja in si ne moreš predstavljati nekoga, ki bo s teboj uspešno krmaril med valovi življenja ... potem si se zgolj ustalila.
Kako veš, da si z nekom zgolj zato, ker ga imaš rada in ne, ker ga ljubiš?
1. Odrekanje vrednotam, v katere verjameš.
Odrečeš se ključnim vrednotam, ki so zate najpomembnejše, zavoljo tega, da si v razmerju. Vrednote, kot so iskrenost, spoštovanje, zanesljivost, pozornost ti pomenijo veliko več kot njemu in zaradi tega si niti predstavljati ne moreš, da bi bila v dolgotrajnem razmerju z nekom, ki tega ne ceni.
2. Prenašanje določenih stvari, kljub temu da ti niso všeč.
On počne stvari, ki jih sploh ne maraš in to vzameš kot "saj se je zgodilo samo enkrat", čeprav se vsakič globoko v sebi žreš. Pri tem ne gre za manjše stvari, ki se ti zdijo nadležne (kot je na primer to, da ima nepospravljeno pisarno ali ne umije posode). Gre za večje stvari, ki vključujejo neiskrenost, pomanjkanje predanosti in spoštovanja, neizpolnjevanje pomembnih nalog ter podobno.
3. Prenašanje tistega, česar sicer nikoli ne bi sprejela pri partnerju.
Zanemariš stvari, za katere si zmeraj govorila, da jih ne bi nikoli sprejela pri nekom, ko pa tvoj partner to stori, ne rečeš/narediš nič.
4. Pomanjkanje intimnosti.
Z njim nimaš (skoraj) nikoli nobenega bolj intimnega pogovora. Zaradi tega ob njem morda ne moreš biti takšna, kakršna si v resnici.
5. Sta zgolj ljubimca, ne pa tudi prijatelja.
Seksualna intimnost je super, a razen tega sicer v postelji ležita drug ob drugem, kot bi bila popolna tujca. Zato, ko iščeš partnerja, glej, da boš našla nekoga, s katerim boš delila podobne interese in vrednote. Osebo, s katero si lahko takšna, kakršna si, in s katero lahko zgradiš čudovito prijateljstvo.
Prirejeno po predlogi Rie Vanesse Caliste
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
