Futurski so Evita, Jan, Žiga in Dominika. Njihova glasba je idealna za leno poležavanje ali poznonočni sprehod od klubskega plesišča do doma. 19. julija pa jih lahko slišiš v Šviceriji v Tivoliju.
Zakaj ste izbrali ime Futurski?
Ime glasbene skupine se nam zdi zelo pomemben faktor in temu primerno je tudi trajalo veliko časa, preden smo odkrili tisto pravo. Izmišljena beseda “futurski” nam je všeč, ker je samosvoja, neodvisna, ima slovanski pridih in je estetsko privlačna.
Bi lahko rekli, da je v vašem ustvarjanju čutiti neke vrste futurizem?
Mogoče, vendar to ni nekaj kar bi nas vodilo, o tem ne razmišljamo. Ustvarjamo glasbo, ki nam je všeč. Nekateri v naši glasbi slišijo zvok preteklosti, predvsem pridih elektronske glasbe 80. let, medtem ko drugi v naših prijemih slišijo vrline sodobne elektronike, oziroma prihodnost le-te.
Kako ste nastali kot zasedba?
Smešno, ampak najprej kot šala, ki se je po nekajmesečnem neobveznem preigravanju prelevila v dokaj resen hobi. Primarno izhajamo seveda iz prijateljskega druženja in skupnega navdušenja nad glasbo in glasbenim ustvarjanjem.
Iz kakšnega glasbenega ozadja izhajate? Koga bi izpostavili kot najmočnejši vpliv na vaše ustvarjanje?
Zelo različno, gibljemo se od psihadeličnega rocka do elektronike, od alternative do pop-a. Poslušamo vse, kar se nam zdi kvalitetno. Glede najmočnejšega vpliva pa težko odgovorimo, saj se ta z leti konstantno spreminja. Začelo se je nekje pri Tame Impala, danes pa mogoče Röyksopp in Caribou.
Kako nastane en vaš komad?
Ponavadi najprej na računalniku v glasbenem programu. Tu je vštetih veliko ur klikanja, preigravanja in iskanja različnih zvokov za uresničitev določene vizije posameznega komada. Potem pa se to prenese v živo igranje na vaji, kjer skupaj določene dele znotraj komada še dodatno dopolnimo, spreminjamo ali ovržemo, če ugotovimo, da slučajno kaj ne deluje, kot smo pričakovali. Ob zaključku nastajanja komada je zmeraj zanimivo opazovati razvoj od prve do zadnje različice.
Kako bi opisali žanr vaše glasbe? Komu bi jo priporočili?
Verjetno bi se opredelili kot electro/synth-pop. Priporočili bi jo vsem, ki so jim všeč spevne melodije, ki bazirajo na sintetizatorjih in močno naefektiranih elektronskih vokalih.
Kje ste se (glasbeno) izobraževali?
Smo iz štirih različnih področij izobraževanja. Žiga je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo - smer fotografija, Jan je diplomant medijske produkcije, Evita je diplomirana delovna terapevtka in Dominika diplomirana muzikologinja. Kar se tiče glasbene izobrazbe, tudi tu izhajamo iz različnih ozadij. Fanta sta v času osnovne šole nekaj časa obiskovala popoldanski krožek kitare, drugače sta v glasbenem smislu praktično samouka. Dekleti pa obe z zaključeno nižjo glasbeno šolo, Evita sedem in Dominika deset let klavirja.
Kdo je vaš najljubši kritik? Komu najprej pokažete svoje izdelke?
Nove skladbe najprej slišijo Janovi starši, saj so nehote priča vsaki vaji, ker vadimo v kletnih prostorih njihove hiše. Drugače pa svoje izdelke najprej pokažemo najbližjim prijateljem. Ti so najbolj odkriti kritiki.
Tako v vaši glasbi kot v vašem vizualnem nastopu in je opaziti minimalizem, ki pa ga ni vedno lahko doseči. Imate nasvet za ljudi, ki bi v svoj slog radi vnesli malo več te vrline?
Na prvi posluh naša glasba morda res deluje minimalistično, vendar se z vsakim naslednjim poslušanjem posamezne skladbe v njej najde kakšen nov detajl, nova plast, ki je skrita znotraj te “minimalistične fasade”. Nasvet, ki bi ga dali, je generičen - manj je več. Tega smo se skozi leta morali naučiti tudi sami.
V zadnjem času ste veliko nastopali tudi v tujini. Kakšne izkušnje ste prinesli od tam? Imate kakšno posebno zgodbo, ki bi jo želeli deliti in kje vidite glavno razliko med »biti glasbenik« pri nas ali v tujini?
Turneja po Poljskem in Češkem ter koncert v Liverpoolu so bili za nas prvi stik s tujino in nastopanjem pred tujo publiko. Ko igraš več koncertov zapored, hitro spoznaš kaj v nastopu deluje in kaj ne. V tem kontekstu smo se res veliko naučili. Nekih večjih razlik v smislu “biti glasbenik” med Slovenijo in tujino nismo opazili. Drugače smo se imeli super, vse je potekalo presenetljivo gladko, tako v smislu koncertiranja kot tudi druženja s skupino Haiku Garden, s katero smo se skupaj podali na pot. Kot ekipa smo se res dobro ujeli, kar je celotno izkušnjo toliko bolj olajšalo. V Ljubljano smo se vrnili utrujeni, s prazno pnevmatiko na kombiju, a s svežim zagonom za ustvarjanje novega materiala.
Kako se soočate z ustvarjalno blokado?
Ustvarjalne blokade pridejo in gredo. Pomembno je, da se z njimi ne obremenjuješ preveč. V tem času se raje posvetimo drugim dejavnostim, pa naj bo to preigravanje že obstoječih komadov, urejanje mercha (prodajnih izdelkov) ali načrtovanje novih podvigov.
Kaj lahko od vas pričakujemo v naslednjem letu?
Po lanskoletnem kratkometražnem albumu “Synthetic Happiness”, bomo letos jeseni izdali novega, skupaj z novim spotom in svežim merchem. Več informacij boste lahko sproti spremljali na našem Facebooku in Instagramu.
Kmalu boste nastopili tudi na InMusicu. Kaj pričakujete od te izkušnje?
Na InMusicu bomo nastopili na glavnem odru, kar bo za nas prvič. V preteklosti smo večinoma nastopali v klubih, zato nas zanima kako bomo delovali na večjem odru in kako nas bo sprejela publika, ki nas do sedaj še ni slišala. Upamo, da nam bo ta izkušnja prinesla nove poslušalce in nova poznanstva.
Kakšno je vaše sanjsko domače in tuje glasbeno sodelovanje?
Iskreno o domačem sodelovanju nismo še zares razmišljali. Glede tujih glasbenikov/producentov bi mogoče izbrali sodelovanje z Danom Snaithom, Kevinom Parkerjem, Oklou in Mavi Phoenix.
Na glasbeni sceni ste precej sveža zasedba, ki pa hitro dobiva zelo pozitiven odziv. Bi lahko izpostavili še kakšno drugo mlado perspektivno glasbeno skupino ali ustvarjalca?
Kot že omenjeno, smo pred kratkim veliko časa preživeli s shoe-gaze zasedbo Haiku Garden, skupino štirih fantov in dekleta, ki bodo letos jeseni prav tako izdali nov album. Na turneji smo spoznali, kako tehnično podkovani so in kako dober je njihov nastop, vključno z vizualijami, ki odlično podpirajo njihovo glasbo. Komaj čakamo, da slišimo nov material!
Kdo so člani Futurski, ko ne skladate, igrate, pojete in nastopate?
Mladi zaposleni, ki se trudijo, da bi bili v prihodnosti predvsem Futurski.
Kakšen bi bil vaš pravljični line-up na glasbenem festivalu?
Caribou, Tame Impala, Yellow Days, The Smiths, Mac Demarco, Rhye, James Blake, Drake, Daft Punk, The Strokes, MGMT, Late Of The Pier, Röyksopp, Kavinsky, Oklou, Elsiane, Yaeji, The XX, Rihanna, Frank Ocean, Kali Uchis, Jon Hopkins, Deerhunter, Daniel Avery, Moderat, The Blaze, George Fitzgerald, DJ Seinfeld, Todd Terje, Post Malone, Andy Stott, Clark, Nicolas Jaar, Disclosure, King Krule, Mount Kimbie, Beach House, Sohn, Nils Frahm, Portico, William Arcane, Binkbeats, Future Islands, Childish Gambino, Roosevelt, ...
Glede na to, da vaše ime omenja prihodnost, kako bi napovedali prihodnost ali smer gibanja svetovne popularne in alternativne glasbe? Česa bi si želeli vi?
V prihodnosti bo tehnologija za produkcijo glasbe še cenejša in dostopnejša, kar bo pomenilo, da bo na sceni vedno več glasbe in novih žanrov, ki jih bodo izumili ljudje kar pri sebi doma. Že zdaj smo priča nori poplavi dnevno novih DIY glasbenikov in v prihodnosti bo teh še več. A tu se bo v prihodnosti pojavila nova konkurenca - umetna inteligenca. Zanimivo bo opazovati, kako bo vstopila v glasbeni svet in kako bo popolnoma računalniško sproducirana glasba konkurirala človeški.
Katero pesem bi izbrali na karaokah?
Evita: Womack & Womack - Teardrops
Jan: Men Without Hats - Safety Dance
Žiga: David Bowie - Heroes
Dominika: Beyonce - Crazy in Love
Pripravila Anamarija Lukovac
