Popularizira irski ples

17. 7. 2009

Še pred jesenskim gostovanjem irskega plesnega spektakla Riverdance v Ljubljani so nam izvršni producent Julian Erskine, glavna plesalka Maria Buffini in Niamh Eustace, ena od kapetank v ekipi, pojasnili, v čem je čar njihovega spektakla.

Čeprav se številnim ime Riverdance zdi znano, nekateri pa so celo prepričani, da so si njihov nastop že ogledali v Ljubljani pred tremi leti, ko je nastopila skupina Rhythm of the Dance, bodo 30. septembra in 1. oktobra prvič nastopili v ljubljanski Hali Tivoli.

Edini original

Producent Julian Erskine pojasni, da je Riverdance originalna irska plesna skupina:

“Odkar smo začeli, se je pojavilo še mnogo drugih plesnih irskih skupin. Nekaj od njih v javnosti dejansko uporablja ime Riverdance, zaradi česa imamo težave. Predstava, ki je bila v Ljubljani, se imenuje Rithm of the Dance, kar se sliši kot Riverdance. Z nami nimajo nič, samo naše ime uporabljajo na plakatu. Imamo pa pritožbe nekaterih, da so nas gledali in da nismo bili dobri, kar je zelo slabo za nas, ker potem ljudje nočjo nikoli več na naše predstave.”

Od prvega nastopa na evrovizijskem odru leta 1994 se je skupina razširila na dve izpostavi. Ena je v Ameriki in druga nekje drugje, recimo v Evropi, na Kitajskem, v Avstraliji ...

S prihodnjim božičem se bodo razširili na tri skupine, ker bo tretja skupina na kitajski desettedenski turneji. Julijan še doda, da imajo v obeh skupinah za zdaj 200 ljudi, od tega jih bo 65 prišlo v Ljubljano. Plesalki dodata, da so v skupini poleg večine Ircev še Angleži, Američani, Kanadčani, Škoti, Rusi in Španci, s koreninami z Otoka. Predstava poleg irskih plesov predstavi tudi flamenko, ruske plese, ameriški step in glasbenike, ki nastopajo in igrajo v živo brez not.

Božanska usklajenost

Glede na to, da gre za res zahteven način plesanja, neke vrste usklajenega stepanja - ustvarjanja ritma s petami, plesa na prstih in celo akrobacij -, je zanimivo vedeti, kako poskrbijo za plesalce.

Producent pove, da ti zdaj že znajo skrbeti zase, medtem ko so bili začetki popolnoma drugačni.

“Pred Riverdanceom so bili ti plesalci amaterski plesalci, ki so hodili na tekmovanja. Z nastankom Riverdancea so začeli plesati skupaj, ne pa tekmovati drug z drugim. Nekako so še vedno ostali tekmovalni, ker nihče ne želi zaostajati in se vsi želijo čim bolje izkazati. Nanje smo bolj pazili na začetku, ko smo jih opozarjali, kako naj skrbijo zase, saj narava predstave zahteva, da so maksimalno pripravljeni.

Kot amaterji so živeli drugače, med drugim so precej manj nastopali, zdaj pa imajo tudi po osem nastopov na teden, in to morajo zdržati. Mi jim priskrbimo fizioterapevta, tako da vadijo po njegovih nasvetih, vsi imajo vsaj dvakrat na teden masaže. Če fizioterapevt misli, da nekdo ne more plesati in mora počivati, to upoštevamo. Od začetkov se je spremenilo to, da so takrat plesalci po predstavah hodili v bar, kot se za Irce spodobi, vstali naslednji dan šele opoldne in šli v McDonald’s jest.

Zdaj so pametnejši in se pravilno prehranjujejo ter obnašajo kot profesionalci. Zavedajo se, da ne bodo mogli plesati, če ne bodo skrbeli zase. Pred nastopom se ogrevajo in raztegujejo, po nastopu prav tako, s tem, da si na nožne mišice dajejo led. Poskrbimo tudi za primerna tla, saj ne morejo plesati in skakati, če so tla pretrda. Trda tla so namreč prehuda za njihove zglobe in kolena. Zato za nadgradnjo obstoječih pripeljemo svoja tla, saj morajo biti primerno upogljiva.”

Ni skrivnost, da za dovršeno predstavo in usklajenost plesalcev oziroma popolnoma sinhron ples porabijo precej časa. Plesalki pravita, da je vse skupaj najbolj naporno, dokler ne pridobijo rutine, pozneje pa samo še vzdržujejo doseženo raven plesa.

Pristen duh Irske

Menda se pogledi Ircev na Riverdance delijo na dva tabora.

“Del jih je ponosnih, ker gre nekaj irskega v svet. Imamo tri velike izvozne stvari: skupino U2, guinness in Riverdance. To so naši trije produkti, za katere ljudje vedo, kamorkoli greste. Drugi del pa je gledal na nas bolj cinično. Ko smo začeli z Riverdanceom, so nas tradicionalni Irci sovražili in govorili, da bo to smrt za irski ples, ker ne marajo sprememb. A Riverdance je spremenil irski ples in ga populariziral,” nam pojasni producent Julian Erskine.

“V resnici ima za Irce spektakel Riverdance še poseben pomen, ker so Angleži, pod katerimi so bili, v šole vpeljali angleški jezik in izrinili irsko kulturo. Irska glasba in ples pa sta preživela, zahvaljujoč prebivalcem v bolj oddaljenih krajih, nekje med hribi in v planinah, kjer so ljudje vzdrževali tradicijo. Po odhodu Angležev je nova vlada začela vračanje irske kulture. Eden od načinov je bil, da so organizirali tekmovanja med plesalci. Otroci so se od malega učili plesati in hodili na tekmovanja, kjer so za spodbudo imeli možnost dobiti nagrado. Gre pa za neverjetne spremembe, saj mladi še pred 20 leti niso marali irskega plesa. Tudi meni se je med odraščanjem zdel staromoden in dolgočasen. Z Riverdanceom smo ta pogled popolnoma spremenili in zdaj so tudi mladi ponosni na nas.”

Vir: Story

www.govori.se

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"