Pink: Seks je zabaven in nima meja

6. 3. 2011
Pink: Seks je zabaven in nima meja

Bodočo mamico Pink, ki zase pravi, da je ‘zelo ekstremna’, poleg fenomenalnega glasu med drugim odlikujejo še pogum, neustrašnost in samozavest.

Je pevka z izredno močno karizmo in jasno definiranimi stališči, zato sploh ni čudno, da prav v vsakem trenutku dobro ve, kaj hoče.

Njeni začetki v rožnatih hlačah

Že na samem začetku kariere je imela občutek, da je nihče ne razume.

Njen prvenec iz leta 2000, studijski album Can’t Take Me Home, na katerem je za produkcijo med drugim poskrbel sloviti Babyface, jo je takoj spravil pod okrilje najstniškega popa. Njene pesmi so spominjale na glasbo skupin, kot je bila na primer dekliška zasedba TLC, a Pink je že od nekdaj vedela, da si želi v glasbi in življenju sploh doseči nekaj več. Vprašanje je bilo samo, kdaj se bo to zgodilo. K njeni glasbeni tranziciji med odrasle in zrele glasbenike je verjetno pripomoglo tudi to, da je bila stara že 21 let, ko je objavila svoj debitantski album. Z namenom, da bi se nekoliko umaknila od najstniškega občinstva, pa se ni usmerila niti proti hiphopu niti se ni slekla, ampak se je odločila, da bo svojo kariero usmerila proti rokovskim glasbenim vodam. In to se ji je obrestovalo!

Pevka Pink s pravim imenom Alecia Beth Moore se je rodila 8. septembra 1979 v Doylestownu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Njen oče Jim Moore je vietnamski veteran katoliške veroizpovedi, njena mama, medicinska sestra Judith Kugel, pa je judovske vere. Pink ima še dve leti starejšega brata Jasona, njeni predniki pa so se v ZDA priselili iz Nemčije, Litve in Irske. Odraščala je v rodnem Doylestownu, kjer je končala osnovno šolo Kutz Elementary School ter se najprej vpisala na srednjo šolo Lenape Middle School, pozneje pa še na Central Bucks High School West.

Svoj vzdevek in psevdonim je dobila že v otroštvu, ker je najpogosteje nosila rožnate hlače, za piko na i pa je pozneje poskrbel še film Stekli psi, ki si ga je ogledala s prijatelji, in vsi so se strinjali, da je podobna liku Mr. Pinka, ki ga je igral Steve Buscemi.

Tako kot večina pop zvezdnic je tudi Pink v zgodnji mladosti zelo rada prepevala doma, največkrat seveda pod prho. Včasih je prepevala sama, včasih pa v družbi svojega očeta, ki je s kitaro v roki najraje preigraval pesmi Boba Dylana in Janis Joplin. Prav njen oče je bil tisti, ki jo je glasbeno navdihnil in v njej zbudil željo, da bi postala rokovska zvezdnica. Glasbenega posla se je resneje lotila že pri 13 letih, ko je postala članica lokalnega gospel zbora, leto dni pozneje pa je poskrbela za spremljevalne vokale v School Of Thought, hiphopovski skupini svojega prijatelja Scratcha. V najstniških letih je Pink, ki je zbolela za astmo in nekoč imela zaradi te kar precej preglavic, pisala pesmi, ki so ji bile nekakšen ventil za vsa čustva, kar je njena mama komentirala takole:

“Njeno začetno pisanje je bilo zelo introspektivno. Bilo je izredno črno in globoko, včasih že kar mučno.”

Kot srednješolka je prepevala v dveh pankovskih bendih, ko je srednjo šolo obesila na klin, pa se je preživljala z delom v McDonald’su, Pizza Hutu in na bencinski črpalki. Velikokrat je zbežala od doma in eksperimentirala z bolj ali manj vsemi mamili, ki so se znašla v njeni bližini. Bila je namreč zelo radovedna punca in danes je vesela, da je bila tako radovedna v zelo mladih letih, saj je lahko že takrat spoznala, da mamila niso zanjo. Oči pa ji je najbolj odprla smrt dveh dobrih najstniških prijateljev, ki sta vzela prevelik odmerek mamil.

Didžej v klubu Fever ji je omogočil, da je občasno zagrabila mikrofon, in tako je kmalu začela nastopati po različnih filadelfijskih nočnih klubih. Njeno nadarjenost je kmalu opazil predstavnik založbe MCA, ki je iskal dekle, ki bi izpopolnilo zasedbo ženske črnske r’n’b skupine Basic Instinct. Pink se je sicer uvrstila v omenjeno skupino, a so jo preostale članice kmalu izločile iz svoje zasedbe. Uradna pojasnitev tega dogodka je bila, da se ni dobro vklopila v imidž skupine, ona pa je zatrjevala, da se je to zgodilo samo zato, ker je bila edina belka v skupini. Živahna punca se je po hitrem postopku znašla in postala članica nove r’n’b skupine Choice, ki je podpisala pogodbo z založbo LaFace Records, pri kateri sta bili tudi skupina TLC in pevka Toni Braxton.

Po dveh letih napornega dela je skupina Choice razpadla, menedžerji tega benda pa so uvideli, da ima svetlolasa punca veliko potenciala, zato so z njo podpisali pogodbo za solistično kariero in ji ponudili podporo izvrstnih producentov r’n’b glasbe. Trud in potrpežljivost sta se še kako izplačala - singla There You Go in Most Girls sta postala velika hita, odlični debitantski album Can’t Take Me Home pa je dosegel multiplatinasto naklado. S tem albumom je bila sicer zelo zadovoljna, a se je kljub temu odločila, da se bo vrnila k svojim pankovsko-rokovskim koreninam, zaznamovanim tudi s pridihom bluza in gospela. Po sodelovanju s Christino Aguilero, Lil’Kim in Myo, s katerimi je ustvarila singel Lady Marmalade, ki je osvojil grammyja, je konec leta 2001 izdala svoj drugi studijski album M!ssundaztood. Album sta zaznamovali predvsem dve megauspešnici, Get The Party Started in Just Like A Pill, ki sta kraljevali na vrhovih svetovnih glasbenih lestvic.

Očitno pa je bilo, da je bil drugi album, s katerim je postala vzornica najstnic, ustvarjen v nekoliko bolj rokovskem slogu, saj je večino pesmi napisala skupaj z Lindo Perry, članico nekdanje skupine 4 Non Blondes. Na albumu sta gostovala tudi Steven Tyler, pevec skupine Aerosmith, in Richie Sambora, kitarist skupine Bon Jovi. Ob vseh teh imenih je jasno, da uspeh ni izostal, ob tej priložnosti pa se je Pink s komadi intimnejše narave predstavila tudi v nekoliko bolj ranljivi luči.

“Pri 15 letih sem spoznala, da ne želim biti ena izmed pevk, ki prepevajo ljubezenske pesmice, nepovezane z njihovimi življenji,” je nekoč povedala in dodala:

“Odločila sem se, da bom iskrena do konca, da bodo moje pesmi odražale ljubezenske zveze, v katere sem bila vpletena, situacije, ki sem jih preživljala, in celo stvari, ki se jih sramujem.”

To se je še posebej pokazalo pri pesmi Family Portrait, boleči pripovedi o ločitvi njenih staršev, ki jo je doletela, ko je bila stara komaj devet let. Vse to razgaljanje jo je rahlo izčrpalo, zato se je odločila, da si bo na tretjem albumu Try This dala duška in priredila brezskrben, a nepozaben pop žur. Tudi pri ustvarjanju tega albuma je sodelovala z Lindo Perry, a je večino pesmi napisala in producirala s Timom Armstrongom iz kalifornijske pankovske skupine Rancid. Pri snemanju komada Unwind je v goste povabila Travisa Barkerja iz skupine Blink 182, pri pesmi Oh My God pa se ji je pridružila provokativna kanadska raperka Peaches. Leta 2006 je izšel njen četrti album I’m Not Dead, leta 2008 pa smo dočakali še Funhouse, peti in za zdaj zadnji studijski izdelek glasbene zvezdnice, ki se je pojavila tudi v več filmih in serijah.

P(!nk) kot Provokacija

Seveda pa Pink kot precej kontroverzna in ekstravagantna glasbenica medijev ni polnila le z marljivim in uspešnim delom, ampak tudi s precej provokativnimi izjavami.

Veliko prahu je dvignila leta 2003, natančneje dan po tem, ko je njena kolegica Christina Aguilera priznala, da uživa v seksu in da jo vzburjajo ženske. Spregovorila je o svojih spolnih nagnjenjih in komentirala razvpiti poljub Madonne, Britney in Christine na podelitvi glasbenih nagrad MTV Video Music Awards: “Rada ližem ljudi. Akcija z jeziki je vedno seksi, ne glede na to, ali gre za fante s fanti, fante s puncami ali pa punce s puncami.” Dodala je še, da njena provokativnost izvira iz prepričanja, da je ‘seks zabaven in nima meja’. Kljub temu da so jo med drugim zalotili, ko se je v javnosti poljubljala z igralko Kristanno Loken in drugimi lepoticami, pa vztrajno trdi, da nima istospolnih nagnjenj:

“Dve leti sem v zvezi z moškim, zato je očitno, da mi je všeč nekaj, kar imajo samo moški.”

Ta ‘moški’, o katerem je govorila pred približno osmimi leti, je njen srčni izbranec, profesionalni motokrosist Carey Hart, ki ga je leta 2001 spoznala na prireditvi X Games v Filadelfiji in je nastopil v njenem videospotu za uspešnico Just Like a Pill. Zanimivo je, da je pobudo, ko je šlo za višjo stopničko v njuni zvezi, prevzela kar 163 centimetrov visoka Pink, ki je zaprosila svojega dragega. To je storila leta 2005 na kalifornijski dirki v motokrosu Mammoth Lakes, na kateri je visoko v zrak držala tablo za napisom ‘Will you marry me?’ (Bi se poročil z mano?). Pod tem napisom pa se je bohotil stavek ‘I’m serious!’ (Resno mislim). Carey se romantični snubitvi seveda ni mogel upreti in srečna zaljubljenca sta se 7. januarja 2006 poročila v Kostariki.

Po dolgih mesecih špekulacij, da v njunem razmerju ni vse tako, kot bi moralo biti, je Pink 19. februarja 2008 prek svoje predstavnice Michelle Schweitzer javno naznanila, da sta se s Careyjem ločila:

“Pink in Carey Hart sta se ločila. Odločitev o ločitvi sta sprejela kot najboljša prijatelja, ki se imata neizmerno rada in se spoštujeta. Morda je njun zakon končan, a njuno prijateljstvo še nikoli ni bilo močnejše.” Čustva, ki so se v njej porodila po koncu ljubezenske zgodbe, je opisala v uspešnici iz leta 2008 z naslovom So What, v videospotu za to pesem pa se je spet pojavil Carey, ki je tudi sredi ločitvenega postopka zatrjeval, da jo ima še vedno rad.

“Sva najboljša prijatelja in ona je ljubezen mojega življenja,” je izjavil in tako prekinil večmesečni molk. Kontroverzna pevka pa je razkrila, da Careyja kot osebo ne pogreša več, da pa pogreša njegov penis:

“Zares sem imela rada penis svojega soproga. Je izredno lep. Zelo sem srečna, ker lahko zdaj pojem o svojih čustvih in o tistem, kar me je mučilo. Če ne bi mogla, bi bila zdaj verjetno že v kakšni ustanovi za mentalno bolne. Velik del mojega novega albuma govori o Careyju.”

Kljub prijaznim besedam je bilo iz njenega glasbenega ustvarjanja razvidno, da je bila kar precej jezna na svojega bivšega, ki naj bi jo varal, ona pa se je menda naveličala ‘odprtega zakona’ in je hotela imeti otroke. Da sta kljub vsemu ostala prijatelja, pa je potrdila z obljubo, da bo Careyja pospremila do oltarja, če se bo še enkrat poročil z drugo žensko.

Avgusta leta 2008 pa se je zgodilo nekaj tragičnega, kar je še dodatno zbližalo nekdanja zakonca. Careyjev brat je umrl za posledicami hudih poškodb, ki jih je staknil na dirki v motokrosu, in Pink je v tem težkem obdobju ves čas stala ob strani svojemu nekdanjemu, odtujenemu in žalujočemu možu. To je bilo dovolj, da je med njima spet preskočila iskrica in marca 2009 je Hart povedal, da s Pink spet ‘hodita na zmenke’, ter dodal, da nameravata urediti stvari med njima:

“Včasih moraš narediti nekaj korakov nazaj, da se premakneš naprej.”

Le mesec dni pozneje je njegove besede potrdila Pink, ki je razkrila, da redno obiskujeta zakonskega svetovalca in da nikoli nista bila uradno ločena. Nasveti zakonskega svetovalca so očitno padli na plodna tla, saj je 5. februarja lani zvezdnica uradno povedala, da sta z možem, ki se je vselil v njeno vilo v Malibuju, znova skupaj, in pojasnila, da jo je začasna ločitev naučila, da ga ne sme več poskušati spreminjati in da se mora ukvarjati tudi s sabo, če želi rešiti svoj zakon.

Tudi pogreta juha je včasih dobra

Da rek Pogreta juha nikoli ni dobra ne drži, dokazujeta prav ta dva zaljubljenca, ki - odkar sta obnovila ljubezen - kar žarita od sreče. Eden glavnih razlogov za to je menda njegov humor, ki naj bi ga imel na pretek. Baje ji ne zameri niti njene uspešnice So What, v kateri ga opisuje z ne ravno izbranimi besedami. Na vprašanje, ali se nameravata ponovno simbolično poročiti, pa je zvezdnica, ki - v svojem slogu - pravi, da ju je znova združila nenavadna strast do rokoborbe in plesanja brez oblačil po hotelskih sobah, odvrnila:

“Srečna sva. Hvala.”

Obstaja pa možnost, da bosta pripravila simbolično ceremonijo v znamenje sprave, saj ima Pink zelo rada zabave. To je potrdil tudi domnevno dobro obveščeni vir, ki je zatrdil, da bi se Pink rada spet sprehodila do oltarja:

“Še vedno ima rada Careyja, in zato želi poskusiti še enkrat. Zdi se, da je bilo leto dni, ko nista bila poročena, le začasni premor, ker nista mogla najti izhoda iz svojih težav.”

Druge poroke sicer (še) ni bilo, je pa zato Pink ob koncu minulega leta kot gostja pogovornega šova Ellen DeGeneres potrdila šušljanja, da je noseča, in razkrila, da v zadnjem času je za dva. Povedala je, da je srečno novico nekaj časa tajila, ker je nekoč že imela spontani splav:

“Nisem želela govoriti o tem, ker sem bila zaradi spontanega splava v preteklosti zelo živčna. Prizadevala sva si zanositi, zato naju nosečnost ni presenetila,” je bila odkrita Pink, ki naj bi po napovedih zdravnikov dobila punčko. Pravi, da jo že zdaj mučijo more, da ji bo hčerkica značajsko podobna: “

Moja mama mi je vedno želela deklico, ki bi se vedla kot jaz. Bojim se, da bi katera od naju pristala v zaporu.”

Mi ji seveda želimo predvsem to, da bi bila deklica zdrava. Če bo po slavni mamici podedovala glasbeno nadarjenost, pa še toliko bolje …

Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"