Nina Rakovec: "Spomnim se predstave, v kateri je dedi umrl na odru. Komaj so me potolažili"

14. 12. 2016 | Vir: Brez watermarka
Nina Rakovec: "Spomnim se predstave, v kateri je dedi umrl na odru. Komaj so me potolažili" (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Naša priljubljena igralka Nina Rakovec je za revijo Lea dala enega najbolj iskrenih intervjujev, v katerem je spregovorila o svoji družini, igralstvu in nosečnosti, saj bo Nina vsak čas postala mamica.

Ali morda načrtujete kakšen zimski oddih?

Se pustim presenetiti. Sicer obožujem potovanja in močno si želim, da bi lahko še kam šla pred prihodom dojenčka, vsaj za nekaj dni. Zdaj sem sicer imela priložnost, ko sem bila članica žirije na festivalu Cinedays v Skopju.

Vse sem že imela organizirano, odleteti bi morala s spremljevalcem, ampak je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe v domačem teatru in sem obisk morala na žalost odpovedati zaradi dodatnih predstav.

Sem si pa res želela iti, ker imam rada potovanja z letalom. Zagato z določitvijo zmagovalca pa smo potem kljub vsemu rešili kar prek Skypa.

Kam pa bi najraje odpotovali, če bi lahko izbirali?

Želela sem na Filipine, predvsem zaradi opazovanja kitov. Živalski svet me navdušuje. Sicer me na vseh potovanjih najbolj navdušujejo kultura in ljudje. Navadno namreč potujem z nahrbtnikom in vesela sem, da spoznavam to vsakdanje življenje.

Lani sem na primer potovala po Sumatri in moram reči, da je bilo zelo zanimivo. Tam sem tudi naredila izpit za potapljanje, in če bi lahko, bi se zdaj odločila za kaj podobnega. Rada bi se šla kam potapljat.

Nekateri bodoči starši se odločijo za 'baby moon', za zadnje potovanje pred prihodom dojenčka. Ali s partnerjem razmišljata o čem podobnem?

Mogoče, nama je pomembno le, da sva skupaj.

Pa bi vas bilo zdaj strah odpotovati? Zaradi nosečnosti?

V resnici niti ne. Že za Skopje so me zelo strašili, kako bo, ko bom šla na letalo. Ampak mislim, da če že gre kaj narobe, gre tako ali tako. Ne moreš samo ždeti doma in čakati, da se bo kaj zgodilo.

Mislim, da moraš pozitivno razmišljati, in če ti zdravnik reče, da lahko greš, je veliko bolje zate in za tvoje počutje, da greš, uživaš in se imaš lepo.

Prej ste omenili, da vas v gledališču čakajo še predstave. Do kdaj vas bomo lahko spremljali na odru?

V gledališču bom gotovo še do konca decembra.

Katere projekte trenutno delate?

Zdaj ne pripravljam nič novega. Na Borštniku sem imela dve predstavi – Glad, ki sem jo igrala v Mini teatru in jo res zelo vzljubila, ter predstavo Peer Gynt v MGL. Aktualna predstava ima naslov Svetovalec, v kateri lahko igram, ker je malce prilagojena. Je pa super predstava, odsev družbe na igriv način.

Zelo jo priporočam, v njej ima glavno vlogo Gašper Tič in mislim, da je odličen. To je bil zame zelo dragocen študij, veliko vlogo pri tem je imela Nina Rajić, sicer zelo mlada režiserka, a je bila kos vsem okoliščinam, v katerih se je znašla.

Rekli ste, da je predstava malce prilagojena. Kako to mislite?

Iz večine skupinskih prizorov sem po poletju umaknila, saj je bilo veliko prerivanja in skakanja.

Vedeli smo, da bo trebuh rasel, zato se je režiserka odločila, da bo to izkoristila in bo en prizor okrog te teme. Lep prizor je, mislim, da morate priti in si ogledati predstavo.

Kako pa so soigralci sprejeli to lepo novico? Ste jim povedali na kakšen posebej domiseln način?

Če me je kdo vprašal, ali sem noseča, sem mu pritrdila, ko je bil pravi čas za to. Nisem človek velikih razglašanj.

Mislim, da je to zelo intimna stvar in poskušala jo bom čuvati, kolikor se da. Seveda je to velika stvar zame, ampak to je moja stvar.

In če se še za trenutek ustavimo pri igralstvu. Če sem prav razbrala iz preteklih intervjujev, kot deklica niste sanjali o tem, da bi postali igralka, kajne?

Na fotografiji: Nina z igralko Ivo Krajnc

Kot otrok sem bila ekstrovertirana in vedno sem si želela biti malo v središču pozornosti. Veliko bolj kot zdaj, ko to živim in potrebujem svoj mir. Sicer pa me je veliko stvari zanimalo in me še zdaj, sem pa ugotovila, da je oder način, kjer lahko vse raziščem.

Veliko stvari spoznaš skozi različne procese, učiš se borilnih veščin, plesa, jahanja ... včasih tudi tujih jezikov. Odvisno, v kateri projekt si vključen, in meni je to super. Moja mami je na primer računovodja in spomnim se, da sem ji nekoč pomagala čez poletje.

Zdržala sem eno uro, nakar me je mami prosila, naj grem ven, ker sem hiperaktivna in nisem mogla sedeti za mizo. (smeh) Je pa res, da sem v preteklosti malce razmišljala tudi o novinarstvu.

Moja babica je bila namreč novinarka in urednica Jane, umrla je sicer zelo zgodaj, ampak povedali so mi, da je bila velika dama in da so jo vsi imeli zelo radi.

Tudi to raziskovanje me zelo zanima. Kakršnokoli. Zato imam tudi rada potovanja, ker na lastni koži doživiš stvari in jih izkusiš.

Igralci imate verjetno poleti največ časa za potovanja, kajne?

Časa za dopust čez leto ni. Imaš predstave in vaje, kar vključuje tudi vikende. Poleti pa smo igralci skoraj kot učitelji, saj imamo dva meseca počitnic. Če snemaš, je to seveda prilagojeno, ampak načeloma takrat vedno izkoristimo priložnost za potovanja.

Pa ste vsi v družini taki popotniki?

Dedi je od nekdaj rad potoval, mami je začela pred kratkim, sestrica že drugo leto živi in študira na Švedskem, jaz pa sem vedno komaj čakala priložnost, da kam odpotujem.

Sicer je bil vaš dedek Polde Bibič izredno uspešen igralec. Zasledila sem, da v igralstvu te povezave niste želeli izpostavljati ...

Želela sem biti sama odgovorna za svojo kariero. Ne maram, da ti pripisujejo uspehe samo zato, ker si vnuk od nekoga, in takšne očitke sem že prejela v preteklosti. Ravno zato sem se že na začetku od tega čisto distancirala.

Vse, kar sem dosegla, sem dosegla sama, in to mi je v največje zadovoljstvo.

Ne zdi se mi prav, da se obsoja zaradi priimka. Veliko je družin v določenem poklicu, ne le v igralskem, tudi v zdravniškem in v drugih sektorjih. Ampak če odraščaš s tem, to preprosto ponotranjiš, to ti je domače, zleze vate.

Kot deklica pa ste verjetno veliko svojega časa sicer preživeli v teatru?

Ko sem bila majhna, ja. Spomnim se predstave, v kateri je dedi umrl na odru. Potem so me komaj potolažili, ker nisem znala ločiti resničnosti od fikcije. Rada sem imela čarovnijo in jo imam še vedno.

Pravljice, filme, risanke ... nekaj, da te premakne v fantazijski svet. Pa tudi kot oseba mislim, da sem potrebovala in še vedno potrebujem dneve za fantaziranje. Da me malce odnese.

Rekli ste, da ni nič čudnega, da obstajajo družine igralcev, zdravnikov ... Pa mislite, da je s tem povezano tudi to, da je tudi vaš partner igralec?

V resnici sem si v preteklosti kar malce želela, da partner ne bi bil igralec, ampak na koncu vseeno ugotoviš, da je to najlažje.

Nihče te ne more tako razumeti in ti njega. Poleg tega da imaš podobne urnike, te druži še ena dodatna skupna ljubezen.

Preberi še: Ana Klašnja: "Bojim se, da bi se mi z leti situacija poslabšala" ali pa čudovit članek Kako se sprijazniti z izgubo in ozdraviti zlomljeno srce

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"