Jane Birkin: Zaradi ljubezni se je vrgla v reko

28. 12. 2013

Igralka, pevka, simbol seksa v 70. letih in aktivistka Jane Birkin nikoli ni prebolela smrti partnerja Sergea Gainsbourga, pred kratkim pa je doživela nov šok, saj je njena hčerka storila samomor!

Malo ljudi se lahko pohvali s tem, da so si s svojim življenjem in prispevkom moderni pop kulturi zaslužil naslov legende, še manj pa je tistih, ki jih univerzalno obožujejo ljubitelji glasbe, filma in mode. Posebej zanjo so dizajnirali slovito torbico modne hiše Hermès, njeni vzdihi v pesmi Je t'aime ... moi non plus, ki jo je izvedla s svojim dolgoletnim partnerjem Sergeem Gainsbourgom, pa so prepoznavni po vsem svetu. Beseda seveda teče o neponovljivi Jane Birkin.

Pri ljudeh namerno povzročala žalost

Jane Mallory Birkin, ki se je rodila 14. decembra 1946 v londonski četrti Marylebone, je odraščala v konservativni družini britanskega mornariškega kapitana Davida Birkina in igralke Judy Campbell. Ko se Jane, ki ima leto dni starejšega brata Andrewa, danes spominja svojega otroštva, ima precej mešane občutke:

"Spomin je selektiven, kot pralni stroj. Včasih se ne želiš spominjati določenih stvari, včasih je zadovoljstvo prikazati se žalosten. Spominjam se, da sem pri ljudeh namerno povzročala žalost. Izmišljevala sem si stvari, mama mi je govorila, da nisem fer. Govorila sem, da sem posvojena, leta pozneje pa me je mama vprašala, zakaj sem to razlagala. Govorila sem tudi, da sploh nisem podobna svoji mami in da imam brata, ki je samo devet mesecev starejši od mene. S tem sem vzbujala pozornost. Mama je na vse to rekla: 'Jane se tako trudi, a z njo nikoli ne bo nič.' Na koncu ugotoviš, da ni pomembno, kaj je resnica, pomembno je, kaj vaši otroci mislijo, da je resnica. To je njihova resnica in ne morete se boriti proti temu. Moja hčerka Charlotte je pogosto krvavela iz nosu in zdaj trdi, da nikoli nisem bila ob njej, ko se ji je to dogajalo, starejša sestra pa ji ni mogla pomagati, ker ne more gledati krvi. Jaz se tega sicer ne spominjam, toda ne, nisem bila vedno ob njej, zabavala sem se s Sergeem in pohajkovala po nočnih klubih. Spominjam pa se številnih trenutkov, ko sem bila ob njej."

Kariero filmske igralke je začela pri 19 letih, ko je doživela prvenec v filmu Richarda Lesterja, komediji The Knack ... and How to Get it. Na gledališke deske pa je prvič stopila že pred tem, pri 17 letih, in prav v gledališču je spoznala skladatelja Johna Barryja, ki ji je namenil vlogo v svojem muzikalu Passion Flower Hotel in s katerim se je leta 1965 tudi poročila. Dve leti pozneje, natančneje 8. aprila 1967, je povila hčerko Kate, ki je pozneje postala znana fotografinja.

Prva razgaljena scena v britanski kinematografiji

Ko je bila Jane stara 20 let, je pritegnila pozornost in zaslovela z vlogo v drami Povečava, in sicer zaradi prve povsem razgaljene scene v britanski kinematografiji. Prav ta vloga ji je na stežaj odprla vrata do novih angažmajev. V francoski komični drami Slogan je - čeprav ni znala niti besedice francosko - leta 1969 glavno vlogo odigrala ob Sergeu Gainsbourgu, takrat 40-letnem francoskem kantavtorju in pesniku, s katerim je začela tako umetniško kot tudi zasebno razmerje.

Jane in 18 let starejši Serge sta bila neločljiva, postala sta svojevrstni legendi pariških underground barov in skupaj igrala v še treh filmih. Njunega razmerja pa niso proslavili skupni filmi, ampak pesem. Leta 1967 je Serge namreč napisal prej omenjeno eksplicitno erotično pesem Je t'aime... moi non plus, ki jo je najprej posnel z Brigitte Bardot. Ker sta Serge in Brigitte ravno takrat končal kratkotrajno, a vročo ljubezensko afero, pa ga je Brigitte prosila, naj ne objavi tega posnetka. In tako je leta 1969 posnel duet z Birkinovo.

Njen erotični in čutni glas je izzval pravi škandal, Vatikan in BBC sta celo prepovedala predvajanje pesmi, a singel je bil kljub temu prodan v več milijonih primerkih. Po dveh letih ljubezni se jima je rodila hčerka Charlotte, ki je luč sveta ugledala 21. julija 1971. Incident, ki najbolj slikovito opisuje njuno burno ljubezensko razmerje in o katerem so mediji največ poročali, je bil njen skok v Seno, ki se ga še danes povsem jasno spominja:

"Sprla sva se v nekem nočnem klubu in bila sem tako besna, da sem mu v obraz zalučala pito, ki je bila na najini mizi. Bilo je kot v filmu, zadela sem ga v obraz. Odšel je iz kluba, kosi pite so padali z njegovega obraza. V trenutku mi je bilo žal, a nisem vedela, kako bi popravila napako. Nisem vedela, ali mu je sploh še mar zame. Šla sem iz kluba in ga zasledovala, ko je prišel do obrežja Sene, pa sem se vrgla vanjo. On me je zagledal in se vrgel za mano. Objel me je in vedela sem, da mi je oprostil. Res sva se otročje vedla, a bilo je zelo romantično."

Škandali, alkohol, smrt dveh ključnih moških

V prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja je Birkinova postala igralska zvezda v Franciji, hkrati pa je objavljala albume z Gainsbourgovimi pesmimi in precej redno skrbela za škandale, ki jih je povzročala v vin­jenem stanju. Za njuno ljubezen je bilo usodno leto 1980, ko je Jane Sergea zaradi njegovega divjega nočnega življenja in ljubez­ni do žensk in alkohola zapustila. Tudi po koncu ljubezenske zgodbe sta ostala v tesnih prijateljskih stikih.

Jane se je nato zaljubila v francoskega filmskega režiserja Jacquesa Doillona, s katerim je imela prav tako ljubezensko in profesionalno razmerje. 4. septembra 1982 se jima je rodila hčerka Lou, ki se je pozneje podala po maminih stopinjah in zaplavala v igralske vode. Za Jane pa so sledila najsrečnejša leta, v katerih je našla sebe in uživala v družinski sreči. Takrat pa še ni vedela, da velika življenjska prelomnica preži za vogalom.

Leta 1990 ji je Serge posvetil svoj zadnji album Amours des feintes, kar je bila njegova zadnja pozornost, namenjena Jane. Že 2. marca 1991 je Serge namreč umrl. Zanj je bil usoden srčni infarkt. Da bi bila stvar še hujša, se je morala Jane že čez nekaj dni posloviti tudi od očeta Davida. Zaradi tragične izgube dveh ključnih moških v svojem življenju je bila povsem na tleh in ni imela dovolj moči, da bi še naprej prepevala pesmi svojega nekdanjega srčnega izbranca. Koncert v pariški igralnici naj bi bil poslovilni, saj se je na odru pojavila v solzah in zbranemu občinstvu sporočila:

"Nočem več peti. Ne morem si niti predstavljati, da bi s kom drugim snemala pesmi." Nato je odložila mikrofon in odšla, a Serge je kot zatrjuje, za vedno ostal z njo. Na žalost se tudi njeno razmerje z Doillonom ni obneslo, dokončno sta se razšla leta 1991, in vse od takrat je Jane sama in povsem osredotočena na družino in dobrodelno delo.

Dobrodelnost

V dolgoletnem dobrodelnem udejstvovanju je med drugim zbirala denar za organizacijo Amnesty International, posnela kratek film o aidsu, obiskala Palestino, Ruando, Izrael in Bosno ter se osredotočala predvsem na pomoč ogroženim otrokom na vojnih področjih. Znana pa je tudi kot goreča zagovornica demokracije v Burmi.

Kar pet let je potrebovala, da je - po vztrajnem nagovarjanju njegovih najzvestejših oboževalcev - začela ponovno peti Gainsbourgove pesmi. S pomočjo umetnikov, kot sta senegalski glasbenik Doudou N'Diaye Rose in bosanski glasbenik Goran Bregović, je posnela 15 starih pesmi svoje nekdanje ljubezni in se tako 'reinkarnirala' na glasbeni sceni.

Vsestranska umetnica ima za seboj niz albumov in filmov, leta 2007 pa je na filmskem festivalu v Cannesu predstavila svoj avtobiografski film Škatle, za katerega je napisala scenarij, ga režirala in v njem tudi igrala. Leto dni pozneje je izdala svoj 14. in za zdaj zadnji studijski album Enfants d'Hiver. Gre za njen prvi avtorski album, na katerem razkriva svojo intimo.

Umetnica, muza, dobrodelnica, seks simbol 70. let in še marsikaj drugega je danes predvsem mama in babica, ki se dostojanstveno stara. Ne zanika pa, da je spopadanje s staranjem boleče. "Včasih mislimo, da smo še vedno adolescenti, ker se ne zavedamo, da se z leti spreminja tudi naša zunanjost. Če je nekdo vljuden in vas naslovi z gospa, je to zelo spodobno, a hkrati tudi šokantno. Nisem več tisto pin up dekle, ki ga je Serge rad fotografiral," priznava zvezdnica, ki meni, da v življenju ne smemo ničesar obžalovati in da se nikakor ni dobro vračati v preteklost:

"Če se vrnete v preteklost, boste samo obžalovali, nič novega se ne bo zgodilo v vašem življenju. To je kot 'teorija metulja'. Vsi smo nekoč imeli neko cesto, po kateri naj bi šlo naše življenje, a je naletel neki tovornjak in nas odpeljal v nasprotno smer, v smer, ki je bila zanimivejša. Torej, če ste pripravljeni na vsakršna presenečenja in če vas zanimajo drugi ljudje, sprejmite življenje v takšni obliki, v kakršni vas je doletelo. Ničesar ni treba načrtovati. Moj brat Andrew, ki je scenarist in režiser, je želel napisati ves scenarij na podlagi metanja kovanca. Naj grem levo ali desno, bi odločil kovanec, naj spim s tistim dekletom ali ne, bi odločil kovanec, bova imela otroke ali ne, bi odločil kovanec. Ves film naj bi bil videti tako in mislim, da je to življenjska resnica."

Odnos s hčerkami

In življenjska resnica je med drugim tudi to, da se je njen odnos s hčerkami, ki se - čeprav so odraščale s tremi različnimi očeti - med seboj odlično razumejo, v zadnjem času precej izboljšal. Jane je pred nekaj leti celo zatrjevala, da se z njimi razume bolje kot kdaj prej, na kar je zelo ponosna. "Upam, da bo tako ostalo tudi takrat, ko me ne bo več. Čeprav v otroštvu niso imele stabilnosti, kakršno sem imela jaz, so zdaj krasne prijateljice in zaradi tega sem najponosnejša," pravi Jane in pojasnjuje:

"Moja mama je bila do mene drugačna, vse mi je dopuščala. Vedno je govorila: 'Jane lahko, po vsem, kar je preživela, živi tako, kot ji je všeč. Ona je velika borka.' Moj oče je umrl leta 1991 in z njim sem marsikaj doživela, v nasprotju s hčerko Charlotte, ki ji je oče Serge Gainsbourg umrl, ko je bila stara 20 let. Vedno je težko, ko ti umre eden od staršev, a moj oče je umrl, ko sem bila stara 45 let. Imela sem privilegij, da sem se z njim pogovarjala o vseh stvareh, rad mi je rekel, da sem najlepše dekle na svetu. V mojem primeru pa se je zgodilo, da sem hčerke rodila različnim moškim, kar je pripeljalo do čudnih situacij, v katerih mi je manjkal soprog, ki bi hčerki rekel, naj se ne pogovarja tako s svojo mamo. Bila sem že z drugim, in to je spreminjalo stvari. O vsem tem sem poskušala pisati in skozi pisanje sem dojela, da si otroci želijo samo eno - da imajo popolne starše. Vsaj upajo, da bi lahko popili čaj skupaj in da bi se lahko zanesli drug na drugega, ko gredo stvari narobe. To je prekrasna slika družine, a namesto tega otroci dobivajo izjave mame v slogu 'tvoj oče mi je naredil to in ono'."

No, čeprav niso imele idealnega otroštva, pa so vse tri njene hčerke danes uspešne ženske. Charlotte Gainsbourg je leta 2009 na filmskem festivalu v Cannesu prejela nagrado za najboljšo igralko, in sicer za vlogo v kontroverzni drami Antikrist, Lou Doillon je prav tako uspešna igralka, pevka in model, Kate Barry pa je bila znana modna fotografinja, ki je 11. decembra storila samomor. Policisti so sporočili, da so truplo 46-letnice našli okoli pol sedmih zvečer, po prvih informacijah pa je skočila skozi okno svojega pariškega stanovanja v četrtem nadstropju.

"Primer še preiskujemo, a lahko potrdimo smrt," je v izjavi za javnost dejal predstavnik policije in dodal, da so bila vhodna vrata njenega stanovanja, v katerem so našli antidepresive, zaklenjena. Francoska kulturna ministrica Aurélie Filippetti je takoj izkazala čast in spoštovanje do preminule fotografinje in izrazila sožalje njeni družini. Fotografije pokojnice so bile objavljene v številnih slovitih tiskanih medijih, med drugim v britanskih revijah Vogue in The Sunday Times Magazine, prav pred kratkim pa je imela Kate, sicer mama 26-letnega Romana de Kermadeca, fotografsko razstavo v Parizu. Kariero profesionalne fotografinje je začela leta 1996, znano pa je, da se je zdravila zaradi odvisnosti od alkohola in mamil, s katero se je bojevala že od najstniških let.

Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"