Ana Maria je res ženska mnogih talentov. 😍
Le kdo ne pozna talentirane Ane Marie Mitić?
Pred kratkim je Ana Maria Mitić za revijo Story ekskluzivno spregovorila o doživljanju materinstva in marsičemu drugemu. Z njo je tokrat govorila urednica revije Story Sandra Bratuša. Preberi, o čem sta klepetali.
"Pogovarjati se z Ano Mario Mitić ali pa samo biti v njeni družbi je že dovolj veliko darilo. Imam ta privilegij, da je tudi moja dobra prijateljica, kar bi lahko še otežilo opravljanje intervjuja. A z njo ni tako, sama te popelje skozi pogovor, ne da bi to sploh opazil, in nekaj ur mine kot tren. Od večkrat nagrajene improvizatorke do obraza ŠpasTeatra, voditeljice na TV Slovenija in žirantke v šovu Znan obraz ima svoj glas: Ana Maria je ženska, ki se znajde v marsikateri vlogi. Prisega na pogum in karizmatičnost. Trenutno deluje kot voditeljica in urednica portala MamaMaria.si. Pogovarjali sva se o vsem mogočem, ničesar določenega si nisva zastavili, a je na koncu to bil izredno zanimiv pogovor. Kako tudi ne, ko je pred mano stala ženska tolikšnih talentov in predvsem ženska s tako toplo energijo, kot jo ima Ana Maria," je uvodoma zapisala Sandra.
Ste ženska nešteto talentov, občinstvo vas ima rado. Izžarevate pozitivno energijo in imate karizmo, tega se ne da ne naučiti ne kupiti. Kako bi se opisali?
Imeti več talentov je čudovito, a hkrati je to tudi velika odgovornost - lepo bi bilo negovati vse, vendar je to praktično nemogoče. Ko je bilo najbolj hektično, sem se obrnila k svoji prvi ljubezni: klavirju. Moja prva dokončana strokovna izobrazba je pianist, torej Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, takrat sem obiskovala dve srednji šoli, ker se nisem želela ločiti od tega prelepega instrumenta.
Predvsem je zdaj v meni dozorela želja, da povem stvari najbolje, kakor znam, da izlijem čustva, najlepše pa je sporočilo obdariti z avtorsko glasbo. Hm, obdariti. Evo, tako bi se opisala. Kot neke vrste darilo. Vsak od nas je namreč darilo svetu, jaz rada pridem med ljudi, tam zažarim, in bolj ko odkrivajo, kaj je v notranjosti, bolj ven letijo zlati prah in presenečenja. Rada polepšam sočloveku posebne trenutke v življenju, še raje pa tiste, ki se zdijo običajni.
Katera vaša lastnost vam gre najbolj na živce?
Lahko povem konkreten primer: Če me vprašate, koliko je ura, boste, kadar sem v elementu, verjetno dobili v odgovor vse prej kot 13:45. Prej bo z moje strani prišel plaz besed, ki opisuje vsako uro, narejeno od Metuzalema dalje. Pa dalje, kako sem se najlepše počutila, ko sem pogledala na uro, videla 11:11 nekje sredi obvoznice, si nekaj zaželela, in se je nato izpolnilo, ko sem že čisto pozabila na to. Veste, kaj mislim? (smeh)
Ste zdaj, ko ste postali mamica, drugačni? Kaj sploh za vas pomeni biti starš?
Tako močna izkušnja, kot je materinstvo, me je nedvomno spremenila. Upam si trditi, da na bolje! Že pred prihodom Leva sem bila prepričana, da sem izjemno razumevajoča in potrpežljiva, da se znam odlično prilagajati in vnašati optimizem tudi v bolj zapletene življenjske situacije. No, malce sem se zmotila, ker zdaj vidim, da je, sploh pri potrpežljivosti, še veliko možnosti napredka. (smeh)
Dokler živimo, se učimo novih stvari, vsekakor lahko potrdim, da nosim s seboj nekoliko več modrosti in da sem manj zaletava, predvsem pa – če je to sploh možno – veliko bolje improviziram. Starševsko vlogo jemljem nadvse odgovorno, kot mama vem, kaj je za Leva najbolje, in njegove interese neumorno varujem. Predvsem se trudim upoštevati nasvete številnih starejših, ki so mi v izjemno velikem deležu govorili, da naj poskusim čim več časa nameniti Levu, vsaj ta prva leta, ker tako zelo hitro minejo in se jih ne da vrniti.
Veliko se je pisalo o tem, da ste samski. Kako je to vplivalo na vaš odnos s sinom?
Drži, kar dolgo sem razhod z Levovim očetom držala v tišini. Roko na srce, je bilo to najbolje, saj tudi znanci in prijatelji, kljub iskrenim nameram, niti ne vedo, kako zares pomagati, potem pa le sledijo tako imenovani mehiški telenoveli. Zanima jih, kaj je novega, kaj se je dogajalo v sodnem procesu, kako živim in tako naprej; preprosto nisem imela moči obveščati čisto vsakega radovedneža o tem, kako teče vsakdan, ki je bil že tako naporen zaradi situacije.
Noben razhod ni prijeten, zlasti kadar je prisoten otroček in so za vsakim vogalom opravljive oči in strupeni jeziki. Ampak najhuje je za nami in življenje teče dalje, jaz pa z veseljem opazujem, v kakšnega iskrivega, srčnega in toplega človeka odrašča ta čudoviti malček. Ravno je dopolnil pet let!
Se vam zdi, da je Lev veliko podedoval po vas?
Genetika je čudo, veste, moj otrok ima modre oči in blond lase. Pa je gotovo moj, sama sem ga rodila! (smeh) Naj razložim: njegov oče ima modre oči, moja mami pa tudi, tako da se je kljub dominantni temni zunanjosti sine odločil, da mi izpolni neko pravljično nadejanje, da bi imela modrookega plavolasca.
Ste stroga mama?
Tu bi si pa upala pritrditi. V glavi mi vse od Levovega rojstva pogosto odzvanja rek: "Sinko, zlati sinko edinko, ljubi ga majka" in najhuje, kar bi lahko storila, je, da si ga vzamem za center svojega vesolja in prav po helikoptersko bdim nad vsakim njegovim korakom.
Absolutno sem zelo čuteča oseba in takoj opazim, če kaj ni v redu, vedno sem za hece in rada aktivno preživljam najin skupni čas – vendar mu dovolim, da je zase svet in neprestano pazim, da nisem nezdravo angažirana. Z otroki imam nasploh posebno vez, včasih, ko ga prevzamem v vrtcu, kar vsi letijo na kup, potem pa razpravljamo, kaj zapojemo, pomagam jim ugotoviti, kateri čevelj paše na katero nogo, in se skupaj smejimo, če kaj ne gre. Jaz pa v zameno izvem, ali je bila dobra malica in kakšno dobro 'nindža želvo' so narisali. Rada se z njimi pogovarjam, mislim, da duše ne poznajo starosti in da so otroci bolj čuteči in brihtni, kot si morda mislimo.
Ne bova mogli mimo odnosov, kaj je po vašem mnenju skrivnost uspešnega razmerja?
Ko bom na Maldivih obeležila 10. obletnico poroke, se vam javim prek Zooma, pa me ponovno vprašajte. (smeh) Do takrat pa ... Uspešna zveza je garanje. Ampak če je to jasno samo meni, se lahko pretrgam, pa še vedno ne bo uspelo. Sem človek, ki ne obupa zlahka, izjemno občutljiva, hkrati močna oseba, predvsem pa imam visoko postavljene vrednote iskrenosti, predanosti in družine. Zato si lahko predstavljate, kako me je sesulo, ko nisem zmogla vsega sama in je bilo treba priznati, da mi je bolje, če se ne trudim več. Ko preteče nekaj časa, pa je stvar jasna: zdaj mi je veliko bolje.
Pravite, da ste končno tudi sami srečni? Nam lahko poveste nekaj več o tem?
Srečnejša sem, ker te krhke, a neprecenljive vrline ne polagam več v tolikšni meri v tuje roke. Vedno bom ostala Ana Maria, ki raje daje kot prejema, ki ji ni težko narediti 200 korakov več, postaviti tuje potrebe pred lastne načrte in iskati kreativne rešitve, kako nekomu pomagati.
A tiste gospodične, ki je bila pripravljena služiti v zameno za drobtinice, tiste ni več. Zmorem ne zapenjati za govorice, da so me opazili v družbi postavnega temnolasca, s kom sem se pojavila tam in tam, kako in kje živim, koga med sprehodom po mestu pod roko držim ... Zdaj mi je vseeno: vpleteni vedo, kaj so in kje so, drugi pa naj si mislijo, kar želijo. Ljubezni je povsod dovolj in vsem jo iz srca privoščim. Tudi sebi, se razume.
Kaj sploh je za vas ljubezen?
Oh, toliko oblik in možnosti je, da raje ne naštevam – da ne bo kot tisto vprašanje, koliko je ura. Se spomnite? (smeh)
Kakšen moški pritegne vašo pozornost?
Glede zunanjosti ne bi izgubljala besed, ker meni čustva naredijo podobo popolno. Tak, ki je dovolj pogumen, da zmore slediti mojemu tempu in bogatemu svetu čustev, ki ga nosim s seboj. Da zna presenetiti, ne gleda le nase in svojo dobrobit. Tak, ki zmore kaj predlagati, sam načrtovati in plane izpeljati, tak, od kogar se lahko učim in ki se mu v zdravi meri čudim in ga spoštujem. Tak, ki zna biti kavalir. Da se ne ustraši kritike, sliši in ukrepa, hkrati pa se ne otepa lastne ranljivosti, ampak samozavestno pristopi tudi k bolj kislim dogodkom.
Se vam zdi, da ste tip ženske, ki se moškemu podredi, ali ohranite svoj jaz?
Verjetno bi vas začudilo, kako dober podporni mehanizem znam biti. Gospodinja? Zlahka! Mimogrede opleti vrt, vihteti sesalnik, sprehoditi psa, medtem opraviti nekaj poslovnih klicev in prijazno usklajevati urnike vseh družinskih članov, ob tem pa še poskrbeti, da je perilo dišeče in domač obrok na mizi? Z veseljem! Skorajda idealna, povsem v stilu 'za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska'. Ampak mi ne bi bilo dovolj. Poklicana sem na tako karierno pot, ki ne omogoča zgolj vloge sive miške, žene iz ozadja.
Napisala: Sandra Bratuša // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Celoten intervju najdeš v aktualni številki revije Story.
Morda te zanima še: "TAKO sem po 18 letih zakona sem izvedela, da moj mož živi dvojno življenje" (izpoved ženske)
Preberi tudi: Priljubljena voditeljica Ota Širca Roš čisto navdušila z elegantno obleko z visokim razporkom (FOTO)
Fotografija: POP TV
BONUS EPIZODA: Prisluhni novi epizodi Mastercard® podkasta navdiha s Tino Maze, katerega vodi Borut Pahor
Novo na Metroplay: “Če ti še ni uspelo, nimaš pravih ljudi okoli sebe” | Maja Ferme