Igor Amon Mazul: Šmrkavec, ki dela z največjimi

14. 12. 2014
Igor Amon Mazul (foto: osebni arhiv)
osebni arhiv

Igor Amon Mazul je med glasbeniki znano ime, čeprav se ne pojavlja na odru in poje. Zaslužen je namreč za številne glasbene uspešnice, ki jih prepevajo domači izvajalci. To pa še ni vse. Televizijski voditelj uspešno deluje na številnih področjih tako v Sloveniji kot v Londonu, kjer živi.

Vaše ime se pojavlja na številnih glasbenih lestvicah po svetu. Nam zaupate, kaj počnete?

Marsikaj. (smeh) Res je, da se moje ime ne pojavlja v obliki izvajalca, da ne bo kdo narobe razumel. Se pa pojavljajo skladbe, ki sem jih napisal ali kako drugače sodeloval pri njihovem nastanku. Vse to sem počel, ko sem še živel v Sloveniji, ampak me je zdaj zelo težko prepričati, da privolim v ustvarjanje in pisanje besedil.

Zdi se mi, da sem se precej spremenil in da je glasba še vedno del mene, ampak nekako na stranskem tiru. Zadnji tekst sem napisal pred dvema letoma in ta skladba je že zaradi glasbe in vzdušja, ki ga ustvari, moja najljubša. Je izjemno močna balada in skladba, za katero pravim, da se avtorju in izvajalcu zgodi enkrat. Po dveh letih smo se končno odločili, da jo posnamemo in pošljemo v eter, in mislim, da bo kmalu pripravljena.

Napisali ste številne pesmi za različne izvajalce. Kakšni so bili vaši začetki?

Vse skupaj se je začelo s prvim Popstarjem, ko je Slovenija dobila skupino Bepop. Takrat me je odkrila založba Menart in vse skupaj se je začelo po naključju. Namesto uveljavljenih avtorjev sem jaz, takrat še res otrok in amater, sodeloval pri nastajanju prvenca in ustvaril polovico albuma Bodi zvezda. Moj takratni mentor je bil Matej Strah, ki je nadziral projekt, po katerem so sledila nova vabila za sodelovanje. Glede na to, da sem bil star 16 let, si lahko predstavljate, da sem namesto kakega predmeta v šoli raje zlagal rime pri matematiki. Počasi so se ljudje tudi navadili, da se ne pogovarjam sam s seboj, ampak štejem zloge in iščem prave besede. (smeh)

Leta 2008 ste sodelovali tudi z Rebeko Dremelj in njeno pesmijo Vrag naj vzame, ki se je predstavila na Evrosongu. S katerimi znanimi glasbeniki ste še sodelovali?

Vedno se rad spomnim tega, kako je nastala ta skladba. Vse je že bilo končano in tudi Rebeka je bila pripravljena na snemanje, ampak osnovne fraze refrena ni bilo. Na koncu je obupala ter vse skupaj poslala k vragu in tako je tudi nastal Vrag naj vzame. Beograd je bil neponovljiva izkušnja in vsem, ki se odpravijo na Eurosong, privoščim, da doživijo ta trenutek. Težko je opisati občutek, ko več deset tisoč ljudi navija in ploska tvojemu delu. Kar se pa tiče sodelovanj, bi prej naštel tiste, s katerimi nisem sodeloval. Napisal sem jih ogromno, še sam ne morem našteti vseh skladb. Sodeloval pa sem z Nušo Derenda, Špelo Grošelj, Žano, Sašo Lendero, Karmo, Ivano Kindl, Manco Špik, Majo Slatinšek, Domnom Kumrom in vsaj še z desetimi drugimi.

Glede na to, da ste res stali za prepoznavnimi imeni s slovenske glasbene scene, se sami nikoli niste preveč medijsko izpostavljali. Zakaj?

Spoznal sem ogromno ljudi, ki so hoteli slavo in prepoznavnost, in zdi se mi, da je danes tega vedno več. Vsak želi svojih 15 minut. Vsak, ki se pojavi na televiziji, radiu, v reviji ali kjerkoli v medijih, že misli, da je medijska osebnost. Nisem nikoli hotel biti slaven ali medijsko izpostavljen, in to mi je nekako uspevalo. Cena slave je zelo visoka in tega se ljudje ne zavedajo.

"There's no business like show business (ni posla, kot je šovbiznis, op. a.)," so bile besede, ki sem jih slišal, ko sem pri 16 letih podpisal prvo pogodbo, in to mi še danes nekako odzvanja v glavi. Redki so vedeli, kdo sem, celo nekateri moji prijatelji niso vedeli, kaj počnem. Tudi danes se novim ljudem ne predstavim kot tisti, ki je napisal to, to in to. Tako me ponavadi predstavijo drugi. (smeh) Je pa res, da so tisti, ki so morali vedeti, kdo je Amon, torej glasbeniki in izvajalci, dobro vedeli, kdo je ta 'šmrkavec', ki dela z največjimi.

Trenutno vodite tudi svojo televizijsko oddajo Intimno. Nam zaupate kaj več?

Ideja za oddajo Intimno se je rodila po naključju. Z lastnikom televizije sva debatirala o novih oddajah in določila koncept. Vprašal me je, ali si upam, jaz pa sem sprejel izziv. Zahvaljujoč medijem vemo o večini znanih marsikaj. Kje živijo, kaj vozijo, kdaj so bili nazadnje v trgovini, celo to, kaj so kupili. Ne vemo pa dosti o življenjskih izkušnjah, vzponih in padcih, osebnih dramah. Vemo celo, s kom se znajdejo med rjuhami. Mene to ne zanima, mene zanima, kako. (smeh) Oddaja se seveda predvaja v nočnih urah na televiziji Net TV in je na sporedu vsako nedeljo okoli 22. ure. Gre pa za koncept ena na ena. Jaz in gost, brez vnaprej pripravljenega scenarija in vprašanj, ampak se vsi skupaj pustimo presenetiti.

Ime pove, da se dotikate tudi tistih bolj skritih tem. Kako smo Slovenci sploh odprti do spolnosti?

Spolnost je v Sloveniji tabu tema že od pamtiveka. In verjetno bo tako tudi ostalo. Vsi trdijo, da seks marsikaj proda, da se je treba za uspeh včasih tudi sleči in tako naprej, ko pa jih vprašaš kaj osebnega, zmrznejo. Ljudje so danes prej pripravljeni priznati, da posežejo po kozarčku preveč ali celo kaki drogi, kot pa, da so si v navalu strasti privoščili trojček.

Pa ne govorim samo o znanih, tudi o povprečnih prebivalcih Slovenije. Ko pa več nič drugega ne vžge, če se vrnem na tistih 15 minut slave, o katerih sem govoril, večina takoj pomisli na kakšen seks škandal kot jokerja za rešitev situacije. Ampak očitno je to še vedno zelo aktualna tema, glede na to, da se na policah knjigarn pojavljajo knjige z vedno bolj eksplicitno vsebino.

Pa so vam znane osebe že zaupale kakšne zanimive podrobnosti iz zasebnega življenja?

Slišal sem že marsikaj, tudi vprašal sem marsikaj. Ta oddaja seveda ni namenjena samo pikantnim vprašanjem, ampak tudi tistim čisto normalnim, ki pa jih mogoče drugi ne vprašajo. Tako smo se že pogovarjali o varanju, mlajših partnerjih, domačih posnetkih, golih fotografijah, pa tudi o ločitvi staršev, puberteti, osebnih težavah, alkoholu in tako naprej.

Seveda so ljudje sramežljivi, ko nanese beseda na intimo, ampak mi je všeč, da se po določenem času le odprejo. Konec koncev pa vsak ve, kaj ga čaka, že zaradi imena oddaje. (smeh) Je pa res, da sem slišal tudi marsikaj zanimivega takrat, ko so se kamere ugasnile.

Kašni gostje so vam največji izziv?

Vsak gost je izziv. Nekatere je treba prepričevati, drugi privolijo takoj, nekateri sploh ne vedo, kaj jih čaka. Je pa res, da še nihče ni vstal s stola in prekinil intervjuja. Cenim in spoštujem, da mi do zdaj tudi nihče ni rekel, naj pošljem vprašanja. Takrat oddaja izgubi čar in to ni več pogovor. Včasih pa do odgovora pridem z enostavnim 'šok efektom'. Pogovarjamo se o nečem tretjem, ko naenkrat pade pikantno vprašanje. Največji izziv pa seveda predstavljajo tisti, ki so povedali že marsikaj o sebi, zasebno pa še nič.

Kako pa sami gledate na spolnost?

Zame je to popolnoma normalna tema pogovora ob kavi, kozarcu vina ali kjerkoli drugje. Nikoli nisem imel težav s tem in verjetno ne bi mogel voditi oddaje Intimno, če bi se težko pogovarjal o tej temi. Tudi v tekstih, ki sem jih napisal, sem igral na karto seksa in seksapila. To vedno vžge. (smeh) Če bi bili ljudje bolj odkriti in bi tudi razkrili svoje želje ter potrebe drugim, ne bi bilo treba pisati knjig za samopomoč v postelji in partnerstvu. Vsi smo ljudje in vsi vemo, da nas ni prinesla štorklja.

Seveda imamo različne poglede na spolnost in prav je tako. Mogoče bo zvenelo kruto, ampak moje prepričanje je, da pri dveh osebah glavno vlogo odigrajo feromoni in hormoni. Biti dober po srcu in tako naprej so zgodbice za male otroke. Fizična privlačnost je prva, ki nas pritegne. Vse drugo pride pozneje.  

Večino časa preživite tudi v Londonu. Kaj počnete?

Res je, že dobro leto živim v Londonu, ampak precej časa preživim tudi v Sloveniji. Predvsem zaradi poslov in seveda oddaje Intimno. V nasprotju s tem, kar sem prej počel, je zdaj moje življenje popolnoma drugačno. Sem direktor medijskega podjetja in se ukvarjam predvsem s televizijo, nič več z glasbo. Res je, da je tempo življenja hitrejši, da vse vzame dosti več časa, ampak je tvoj dan na koncu veliko bolj izpolnjen.

V to mesto sem se zaljubil pred dobrimi desetimi leti, ko sem prvič stopil na britanska tla. Takrat sem rekel, da bom nekega lepega dne živel tam, čeprav ne maram britanskega naglasa. (smeh) Je mesto, ki je vsekakor primerno za mlade ali tiste, ki ne želijo živeti v nekih določenih okvirjih, in je mesto, ki te zagotovo spremeni.

Čedalje več ljudi zapušča Slovenijo. Kaj menite o tem?

Opažam, da ogromno ljudi zapušča Slovenijo, in škoda, da je tako. Vem, smešno se sliši iz ust človeka, ki je sam kupil enosmerno vozovnico in z največjim možnim kovčkom sedel na letalo. Ljudje v Sloveniji vedno iščejo krivdo v drugih. Navadno je to politika. Krivi so pa sami, saj je na vsakem koraku vse polno zavisti, ogovarjanja in tako naprej. Dokler ljudje državo zapuščajo zgolj zaradi nezadovoljstva, niso naredili nič. Tudi Velika Britanija ima svoje težave, vsaka država jih ima. Veliko ljudi tudi najprej pomisli na denar in višje plače, pozabijo pa na standard v tej državi.

Vse, kar primete, je v Londonu od tri- do petkrat dražje kot v Sloveniji. Slovenije nisem zapustil zaradi nezadovoljstva. Imel sem službo, ki ji čisto nič ni manjkalo, uspešno kariero, stanovanje, avto, mačko, ogromno prijateljev in seveda starša, ki še vedno živita tukaj. Pa sem se vseeno odločil, da vse skupaj pustim in pri tridesetih začnem življenje graditi na novo. Ni se mi več dalo poslušati tarnanja in prigovarjanja, zato sem naredil korak naprej, preden bi postal sam takšen. Spremembe je treba najprej narediti pri sebi. In ni mi žal. Moj dom je zdaj Velika Britanija in London je mesto, ki me je spremenilo. Naredilo močnejšega, tršega in veliko bolj odpornega.

Napisala: MIMA za revijo Story

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"