Emma Watson, enaindvajsetletnica, ki skuša iz vsakega dneva in vsake ponujene priložnosti potegniti največ, se s tremi besedami opiše takole: strastna, predana in delovna.
V intervjuju ob rojstvu nove dišave Lancôme Trésor Midnight Rose, katere obraz je, pa je priznala, da je tudi nepotrpežljiva.
In še …
Si že od nekdaj želela biti igralka?
Ko sem bila mlajša, igranje ni bila glavna okupacija, a vedno sem rada nastopala. Že zelo zgodaj sem vzljubila poezijo, recitirala sem že pri petih. Prav tako sem redno obiskovala gledališče. Ja, najbrž lahko rečete, da igranje ljubim že od nekdaj.
Zelo mlada in skoraj čez noč si se soočila s slavo. Ti je radikalno spremenila življenje?
Pravzaprav se obdobja pred tem ne spomnim dobro, zato je težko reči, koliko se je spremenilo. Zdi se mi, kot da nisem zares poznala drugega.
Kaj nam lahko poveš o vlogi Hermione v Harriju Potterju, ki te je izstrelila med zvezde?
Hermione je moja literarna droga. Je tako dobrega značaja in čudovita oseba, da se počutim privilegirano, ker sem jo igrala in prav s to vlogo začela svojo kariero. Imela sem priložnost sodelovati s toliko talentiranimi ljudmi, to je bila zame res odlična šola … in neverjetna sreča.
Si z igralci postala prijateljica?
Več kot to. Daniel Radcliffe in Rupert Grint sta mi kot brata in tudi preostala filmska ekipa mi je bila kot družina … ja, absolutno.
Si se težko ločila od Hermione glede na to, da si jo igrala skoraj deset let?
Smešno. Nikoli nisem čutila, kot da jo puščam za sabo, ker je tako velik del mene. Odrasla sem s tem, da sem jo igrala, in imava veliko skupnih značajskih lastnosti, zato čutim, kot da je velik del nje z mano. A zagotovo bom v svojem vsakdanu pogrešala živeti njeno življenje.
Lahko opišeš odnos, ki ga imaš s svojimi oboževalci?
Mediji so lahko zelo spremenljivi, nestanovitni, moji oboževalci pa me podpirajo in cenijo, zato mi je odnos z njimi zelo pomemben in poseben.
Kateri so bili najboljši trenutki tvoje igralske kariere?
Nikoli ne bom pozabila, da me je v zadnjem filmu mučila Helena Bonham-Carter. Nikoli ne bom pozabila scene s tradicionalnega plesa Yule Ball in učenja valčka. Nikoli ne bom pozabila jahanja metle. Pretvarjanja, da govorim z miškami (v filmu The Tale of Despereaux). Počela sem že dokaj nore stvari!
Se lahko gledaš na platnu?
Težko, ker sem zelo samokritična. A z leti sem se naučila, da je pomembno gledati svoje delo in biti objektiven tudi do sebe, ker se tako nekaj naučiš in postaneš boljši.
Nam lahko izdaš kakšno skrivnost o zgodbi in vlogi, ki jo igraš v tvojem naslednjem filmu Perks of Being a Wallflower?
Igram dekle Sam, ki ima zelo težavno otroštvo in odraščanje. Zavozila je prva tri leta v srednji šoli in nima prav dobrih ocen. Fantje, s katerimi je hodila, so z njo ravnali grdo, in zato se počuti manjvredno. Obupno si želi spremeniti svoje življenje in s pomočjo prijatelja Charlyja odkrije sebe in svojo vrednost. Postane dovolj samozavestna, da se najde in dobi dovolj dobre ocene za vpis na univerzo, kjer bi začela novo življenje. Je res lepa zgodba, ki opisuje boj, skozi katerega spoznaš in najdeš sebe.
Si kdaj razmišljala tudi o gledališki vlogi?
Seveda bi rada igrala tudi v gledališču. Mislim, da je igra v živo tista energija, ki jo dobiš od občinstva, kar je res posebno doživetje.
Imaš poleg igranja v filmih še kakšne projekte?
Študiram angleški jezik, zgodovino in umetnost. Zame je študij odličen pobeg, kajti čeprav je filmska industrija čudovita, obstajajo stvari, ki so zelo površinske in nore. Študij me prizemlji in motivira, poleg tega pa resnično uživam v učenju.
Nam lahko poveš več o sodelovanju z blagovno znamko People Tree, ki po načelih pravične trgovine ustvarja oblačila in dodatke iz organskega bombaža? Nedavno si za njih oblikovala linijo oblačil …
Brezmejno sem uživala. Velik del modne industrije je krut do okolja in ljudi, ki delajo v njej. Zato je mlade dobro spodbujati, da razmislijo, kaj kupujejo in od kod ti izdelki prihajajo … Zame je bil to res zabaven projekt in vesela sem bila, da sem lahko pomagala, a kreiranje oblačil ni nekaj, v kar bi se podala v prihodnosti.
Kaj pa sodelovanje z Lancômom? Zakaj si sprejela njihovo ponudbo, da postaneš ambasadorka dišave Lancôme Trésor Midnight Rose in se tako prvič povežeš s kozmetično znamko?
Ob tej ponudbi sem bila neverjetno počaščena, predvsem zato, ker je Lancôme znamka z zgodovino, stilom in odličnimi izdelki. In ker sem veliko mlajša in manj prepoznavna kot nekatere druge ambasadorke, Julia Roberts, Kate Winslet, Penélope Cruz. To so ženske, ki jih občudujem in so mi za zgled. Imajo stil in so neverjetno uspešne v tem, kar počnejo ... Postati del Lancômove družine je tako velik kompliment.
Ko se pripravljaš na vlogo, ali kdaj pomisliš, kateri parfum bi nosil tvoj lik?
Seveda. Prepričana sem bila, da Hermione ne uporablja parfuma, a zadnji film je razkril nasprotno. Torej mora biti to nekaj zelo čistega in nebahavega. Sam (lik iz njenega zadnjega filma) pa je bolj poduhovljena in bi ji zato ustrezalo nekaj ženstvenega, mehkega in tudi kompleksnega.
Se spomniš prve dišave, ki si jo nosila ti?
Ja, moj oče je družino peljal na počitnice v južno Francijo in obiskali smo parfumerijo. Na koncu me je spodbudil, da sem si izbrala dišavo. Moja mačeha se je ob tem zelo razjezila, češ da sem premlada, da bi imela svoj parfum. Mislim, da mi je bilo sedem let! A še vedno imam stekleničko in nedavno sem poskušala dobiti repliko. Žal neuspešno.
Tvoj videz nenehno ocenjujejo drugi (fotografi, režiserji, občinstvo in mediji). Kako se soočaš s tem, posebej v tvojih letih?
Odkrito? Včasih se ne – zelo težko je, ampak poskušam po svoje … npr. da stavim tudi na svojo pamet. To je eden od razlogov, zakaj je šolanje zame tako pomembno. Če razvijam ta del sebe, se ne počutim vredna le zaradi videza. Zato je bila vloga Hermione ena od boljših priložnosti – ona ni le lep obraz. Je značaj in sestavni del zgodbe in tudi jaz sem vedno želela biti integralni del, česarkoli sem se lotila. Podobno je pri sodelovanju z Lancômom – ne čutim, da bi bila za njih le lep obraz, saj sem bila vključena v kreativno nastajanje dišave in zgodbe v zvezi z njo.n
Emma o ljubezni ...
Seveda sem bila kot mala deklica tudi jaz prepričana, da obstaja princ na belem konju. A vse bolj se mi zdi, da koncept le ene resnične ljubezni in ene sorodne duše ni pravi, čeprav zveni zelo romantično. Čutim, da je ljubezen vsepovsod in da ni treba, da sedimo in čakamo na eno pravo osebo. Mislim, da lahko ljubiš veliko različnih ljudi na različne načine in da je tudi to lahko zelo romantično.
Emma o novi dišavi ...
Vonj Lancôme Trésor Midnight Rose je zelo sladek, topel in igriv. K zapestju, kamor sem ga popršila, sem se sklanjala še ves dan, tako privlačen je! Da ti občutek, kot da si obdan z nečim skrivnostnim in dragocenim.
Emma o lepoti ...
- Verjamem, da lepota prihaja od znotraj. Lepo si lahko videti le, če se lepo počutiš – in to se kaže na obrazu in načinu, kako se premikaš ter držiš.
- Ljubim ličila in njihovo zmožnost, da te preobrazijo. Sem svetlopolta, zato obožujem rdečila, nedavno pa sem vzljubila tudi šminke. Vendar pa je pretiravanje z make-upom največja lepotna napaka.
- Pred spanjem res vedno in skrbno odstranim ličila. Ker imam občutljivo kožo, uporabljam Lancôme Eau Micellaire Douceur in Bi-Facil, ki odstranita prav vse, vodoodporno maskaro in plasti ličil iz filmskega seta.
- Najboljši lepotni nasvet, ki sem ga kadarkoli prejela, je: ne pretiravaj s puljenjem obrvi!
Emmine najljubše stvari ...
- Čokolada … Nikoli se ji ne bi mogla odpovedati.
- Branje … Tako se sproščam. Vedno si v knjigo zapišem, kdaj in kje sem jo kupila, ker se rada spominjam časa, v katerem sem jo brala. Zadnja, ki sem jo prebrala, je Just Kids pankovsko-rokovske dive Patti Smith in mi je res všeč.
- Zarja … moj najljubši del dneva. Vedno sem vznemirjena, ko se dan prevesi v noč.
- Sheakespeare … ker je tako skrivnosten ... o njegovem življenju vemo tako malo. Kje je dobil navdih, da je napisal toliko čudovitih zgodb? Nekoč si želim igrati Julijo.
- Pašta … v kakršnikoli obliki.
- Filmi … fantastični so Breathless (režija: Yang Ik-June), Amélie (režija: Jean-Pierre Jeunet), Pan’s Labyrinth (režija: Guillermo Del Toro) in karkoli od Richarda Curtisa.
- Lancôme Hypnôse … To je moja najljubša maskara.
- Muzeji … Whitechapel Gallery in The Tate v Londonu ter Ashmolean Museum v Oxfordu.
- Pariz … moje rojstno mesto. Rada grem v Café de Flore, v knjigarno Shakespeare and
Company in na sprehajališče ob Sieni.
Besedilo: Ky Henderson, prevedla in priredila: Nika Veger, fotografije: Mario Testino za Lancome, avtorske pravice: Tom Munro for Lancôme@2011
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
