"Moje otroštvo do desetega leta, do ločitve, je bilo super, fantastično. V bistvu mi ni bilo jasno nič, ker se nista nikoli kregala. Živela sem pri mamici, ki mi ni dajala pozornosti. Imela sem ogromno, ogromno praznino v sebi. Luknja je bila v meni. Prazna sem bila čisto. Brez čustev, brez vsega. Pojedla sem veliko tablet. Klicala sem pozornost, v bistvu res, ker iskreno nisem želela narediti samomora in nisem hotela umreti, hotela sem samo, da bi se stvari izboljšale in sem šla to mamici povedat in je mami rekla, naj grem spat, da se mogoče ne bom nikoli več zbudila. Tega si ne bom nikoli izbila iz glave, ker so me te besede tako prizadele, da me bodo žrle do konca življenja," je v solzah priznala Nuša, za katero je težka življenjska preizkušnja. Kako se je zadeva končala? Kdo ji je pomagal? >>>