Njeni sledilci so že nestrpno čakali, kdaj bo Katarina Benček razkrila svojo porodno zgodbo.
Katarina Benček in Marko Pavlovič sta v minulih dneh prvič postala starša. Njuni mali družinici se je namreč pridružila deklica, ki je na svet prijokala 24. avgusta 2024. Zdaj se doma že pridno crkljajo, Katarina pa se počasi večkrat javlja svojim sledilcem na Instagramu. Dolgo so čakali na njeno porodno zgodbo in zdaj je tukaj. V celoti jo preberi spodaj.
Zagotovo te zanima tudi:
- Če pri sebi opaziš teh 7 redkih znakov, imaš zagotovo visok IQ (pa se tega sploh ne zavedaš)
- Kaj se dogaja?! Na britanskem dvoru naj bi potekale pospešene priprave za pogreb kralja Karla III.
"Moja porodna 'dogodivščina'," je zapis začela Katarina. "Že dva dni sem čutila, da se nekaj kuha, kot bi se pripravljala menstruacija. Glede na to, da je bil plan roditi v Porodnišnici Postojna, sem upala na nočne popadke ter cesto brez gužve. 24. avgusta ob 4. uri zjutraj se zbudim in čutim bolečino, mislim si, aha, popadki. Štopam in se čudim, da se pojavljajo na približno 4 minute. Vstanem vsa nervozna, da zbudim Marka in mi v tistem odteče voda. Filmsko. Curek, ki ga kar ne moreš ustaviti. 'Markoooo, zbudi se, greva v Postojno!' Marko počasi po 'črnogorsko' ves zmeden hodi gor in dol po stanovanju, ne sprašujte me, kaj je iskal, ampak ... Ob 5. uri sva v Postojni. Na srečo sem zadnji mesec imela pripravljen 'mommy bag' ter Future Health Biobank Slovenia škatlo za odvzem matičnih celic, zato pomirjena prihajam v porodnišnico. Sledi: CTG, klistir in na mojo željo epiduralna! V trenutku, ko anesteziolog išče vbodno mesto za epiduralno, so popadki že zelo hudi, približno vsaki 2 minuti. Komaj sem čakala, da prime epiduralna. Prijela je in to zelo dobro! Občudujem vsako, ki rodi čisto brez vsega, ampak moja odločitev je od prvega dne ista in tudi danes bi bila. Epiduralna. Porod je lepo stekel, utrip dojenčice je bil stabilen, v parih urah sem bila odprta 10 centimentrov, kar je dovolj, da začnemo s potiskanjem. Z babico sva iskali položaj, ki mi najbolj ustreza ter predihavali popadke. Epiduralna je na tej točki že nekoliko popustila. 1, 2, 3 gremo ... POTISK! In tako je šlo ... več, kot 3 ure smo potiskali. Največjo težavo mi je povzročal lasten pritisk, ki je bil večkrat pod 90/60 in zato prisotna tudi slabost, ampak se nisem dala. Potiskam naprej. Dojenčica se je odbijala od 'izhoda' nazaj gor proti želodcu. Kaj pa zdaj? Na voljo sem imela 3 opcije. Prva je pritisk babice na trebuh ob potisku, druga je vakum in tretja carski rez."
View this post on Instagram
Nato je nadaljevala in razkrila, kako se je končal njen porod: "Odločila sem se za prvo opcijo. Pritisk na trebuh ob tem, ko potiskam tudi sama. Pa smo šli 1,2,3 in nič ... spet je šla dol in nazaj gor z vsakim potiskom. No, smo pa videli vsaj to, da ima temne laske. Po približno štirih urah potiskanja je bil čas, da sprejmem odločitev, kako naprej. Vakum res ni bil moja izbira, zato je ostal samo še carski rez. Najbolj hvaležna sem, da sem imela celi čas izredno dobro komunikacijo z babico in zdravnico. Počutila sem se, da je vse v mojih rokah, vsaka poteza oziroma odločitev. Moja želja je bila, da vem, da smo naredili vse, kar je v moji moči, da bi mi/nam uspel naraven porod. Po urah 'matranja' lahko rečem, da smo!
Carski rez je potekal v spinalni anasteziji, kar pomeni, da ne čutiš bolečine, a si priseben. Cel čas veš, kaj se dogaja. Prisoten je bil tudi Marko, tako, da sva hkrati zaslišala jok najine srčice. Položili so mi jo na prsa za kratek čas, nato pa jo je prevzel Marko, z mano so imeli še nekaj dela - beri - šivanje. Čez približno eno uro, smo se že vsi trije spoznavali in crkljali."
Dodala je še: "Z babico sem bila že predhodno zmenjena za odvzem matičnih celic, tako, da so uredili tudi to. Moja izbira so Future Health Biobank Slovenia. Zakaj ta korak? Vesela sem, da gre znanost naprej in obstaja nekaj, kot je shranjevanje matičnih celic. Odločitev, da jih shranimo za prihajajočo dojenčico, me vsekakor pomirja, saj je prihodnost nepredvidljiva, bolezenskih stanj pa vedno več. Vsekakor je še en dodaten pozitiven faktor ta, da lahko te iste matične celice pomagajo tudi staršem, v kolikor bi prišlo do bolezni. Overall imam za seboj pozitivno izkušnjo, čeprav ni šla čisto po planu. Mogoče bi lahko še vztrajala in se borila. Mogoče. Mogoče bi pa s tem naredila svojemu telesu več škode, kot koristi. Ne bi bila prva. Vsaka naj dela po svojem občutku in tako verjamem, da je najbolj prav."
