“Rada spreminjam svojo zunanjost, a tudi ljudje, ki jih nisem videla leta in leta, me takoj prepoznajo po očeh in nasmehu.”
Hipnotičen glas
6. 8. 1980 se je pri Draščkovih, kjer vsi radi pojejo, zgodila kulminacija pevskih genov – rodila se je Nuška. Doma so se vrteli Abba, Elvis Presley in Maček Muri, ki ga je Nuška znala na pamet. Odlično pevko, katere glas zveni črnsko, smo nazadnje slišali na Emi. Mlada dama, ki ne more brez petja, knjig in crkljanja, je na splošno takšna, kot njen glas: strastna, močna, karizmatična.
Samo da pojem
“Zelo veliko sem se naučila v pevskih zborih. APZ Tone Tomšič je naš najboljši klasični zbor in je bil zame izjemna izkušnja. S Perpetuum jazzile je prišla neka druga širina: blues, džez, gospel - posebno pri slednjem sem kuhana in pečena. Tu sem postala bolj izpostavljena kot solistka, veliko pa sem začela delati tudi kot spremljevalni vokal – edino pomembno mi je to, da čim več pojem.”
Seksapil
“Ko se pogledam v ogledalo, si rečem: ‘Evo, baba si.’ Počutim se ženstveno, rada poudarim svoje obline. Po odru se kar razlijem – seksapil je energija, tisto nekaj v očeh. Kljub mojim odvečnim kilogramom se, ko nastopam, ljudje spotikajo le ob moje oči in nasmeh. To mi je všeč.”
Redko me odnese
“V življenju sem se naučila, da moraš stvari vzeti takšne, kot so. Iskati globlji pomen tam, kjer ga ni, je samo izguba energije. Sama dobim veliko komplimentov, ki bi mi spodnesli tla, če ne bi bila dovolj prizemljena. V duši sem idealist, v praksi realist. Sama najbolje vem, kdaj dobro odpojem. Moj glas ima še veliko rezerve.
Bala sem se sebe v resni zvezi
“Verjamem v tisto veliko, pomembno ljubezen. Od nedavnega sem samska, a to je najbrž zato, ker me čaka nekdo drug. Preden sem se spustila v zadnjo resno zvezo, sem se najbolj bala, da ne bom znala sklepati kompromisov. Potem sem ugotovila, da sem bolj prilagodljiva, kot sem si mislila. Kompromis ni nič takšnega, če imaš pred očmi skupni cilj.”
