Barbra Streisand: Iz revščine jo je rešila vztrajnost

27. 3. 2011
Barbra Streisand: Iz revščine jo je rešila vztrajnost

Igralka in pevka Barbra Streisand, ki je bila za vlogo v komediji Njuna družina pred kratkim nominirana za ne ravno najbolj priljubljeno zlato malino v kategoriji najslabše igralke v stranski vlogi, se je iz hudega siromaštva iz­vlekla izključno zaradi svoje nadarjenosti in gromozanske želje po priznanju.

Čeprav je daleč od klasičnih holly­woodskih lepotic, je te primanjkljaje zelo modro obrnila v svojo korist in požela zavidanja vreden uspeh kot pevka, igralka in celo kot skladateljica ter režiserka. Danes se lahko 68-letna Barbra Streisand s ponosom ozre na vse svoje uspešnice, tako filmske kot glasbene, med katerimi so bile številne okronane s prestižnimi nagradami.

Barbra Joan Streisand se je judovski družini rodila 24. aprila 1942 v newyorški četrti Brooklyn.

Emmanuel Streisand, spoštovani srednješolski učitelj, in Diana Rosen, ki je bila prav tako zaposlena v šolskem sistemu, sta leta 1935 dobila sina Sheldona, a glede na to, da sta si goreče želela hčerko, sta si za to tudi močno prizadevala in sedem let pozneje se jima je želja uresničila. Čeprav sta vse podredila otrokoma, je tragedija za vedno spremenila njihova življenja. Emmanuel je namreč že 15 mesecev po Barbrinem rojstvu umrl zaradi možganske krvavitve, raztresena Diana, ki se je znašla v finančno težkem položaju, pa se je z otrokoma preselila v majhno stanovanje v Brooklynu.

“V čustvenem smislu me je mama zapustila tistega dne, ko je umrl oče,” je povedala Barbra. Diana je bila namreč tako pretresena zaradi smrti svojega soproga, da ni mogla izkazati nobenega drugega čustva razen žalosti. Medtem ko je bila njena mama zakopana v delo, da bi se zamotila, se je Barbra zabavala s čajankami in urejanjem. Po več ur je eksperimentirala z maminimi ličili in prepevala po hodnikih stavbe, v kateri je živela.

“Barbra je začela peti takoj, ko se je naučila govoriti,” je izjavila njena mama. Ko je začela hoditi v šolo, pa je v prijateljičinem domu odkrila televizijo. To odkritje ji je odprlo vrata v svet smeha in zabave, ki je bil povsem drugačen od tistega, ki ga je poznala. Takrat je prvič začutila željo, da bi postala igralka. Prav zato, ker je bila v času odraščanja siromašna, danes pravi, da želi nadoknaditi zamujeno in se igra z lutkami:

“Zgradila sem hišo za svoje lutke, saj je bila v otroštvu moja igračka le steklenička vode.”

Poleti 1949 je njena mama začela hoditi na zmenke z Louisom Kindom, s katerim se je poročila in kmalu tudi zanosila. Dobila sta hčerko Roslyn, ki je danes prav tako pevka in igralka, a njun zakon je bil slab. Louis ni hotel finančno skrbeti za družino, prepiral se je z Diano in njenima otrokoma ter se norčeval iz Barbrinega videza. Pozneje je začel tudi fizično zlorabljati Diano, kar je malo Barbro prisililo v to, da se je zaprla v svoj svet in razvila hipohondrijo. Nekaj časa je bila prepričana, da boleha za rakom, pozneje pa je zatrjevala, da ima težave s srcem. Živela je v domišljijskem svetu in dolge ure preživljala pred televizijo.

Pri 10 letih se je trdno odločila, da ji bo uspelo v šovbiznisu. Čeprav je njena mama ignorirala njene želje - predvsem zato, ker je menila, da njena hčerka ni dovolj lepa za ta posel - se Barbra ni pustila zmesti in odvrniti od svojega cilja. Šest mesecev je obiskovala baletni tečaj, plesala in pela v hotelskem tekmovanju talentov in se celo udeležila avdicije za otroški film. Na uspeh pa je naletela povsem drugje - na tekmovanju talentov v hotelu v gorovju Catskill. Barbra je zmagala in navdušila hotelske goste. Neki par ji je celo ponudil, da bi pela na njuni poroki.

“Vidiš, mama, s tem lahko služim denar,” je tedaj rekla Diani. V brooklynski srednji šoli Erasmus Hall High School, ki je znana po svojih visokih akademskih standardih, je bila med najboljšimi dijaki. Kljub temu pa se nikakor ni znala vključiti v družbo. Drugi dijaki so jo označevali za samotarko, njena učiteljica pa jo je imela za egocentrično. A Barbre vse to ni prav nič skrbelo, saj je imela v glavi druge stvari. Ena od njih je bila tudi služba v kitajski restavraciji zakonskega para Choy, v kateri je nosila svilen kimono in si puščala dolge rdeče nohte, ki so postali njen zaščitni znak. Z gospo Choy se je zelo zbližala in se z njo pogovarjala o ljubezni, seksu in življenju na splošno, torej o stvareh, o katerih se ni mogla pogovarjati z mamo.

Ker je želela postati zvezda, se je začela udeleževati avdicij. Prva je bila za zgodovinsko biografsko dramo Saint Joan. Čeprav so se odgovorni strinjali, da je njena interpretacija izvrstna, je režiser vlogo namenil tipični lepotici Jean Seberg. Barbra je bila obupana, teorija njene mame pa se je s tem le potrdila in je začela še bolj odvračati Barbro od želje, da postane slavna. Ker se je Diana medtem ločila od Louisa in začela delati, se je Barbra brez njenega vedenja prijavila za statistko v Cherry Lane Theatru. Prav takrat je spoznala tudi prvega fanta Roya Scotta, s katerim je imela prvi spolni odnos. Diana je bila takrat zelo zaskrbljena, saj je menila, da si njena hčerka uničuje življenje.

“Mama jo je še naprej preveč nadzirala. In prav to je škodovalo najini zvezi,” je pojasnil Scott. Pri 17 letih je Barbra dobila prvo vlogo v predstavi Driftwood. V tistem obdobju je maturirala z odličnim uspehom, a se kljub temu ni vpisala na kolidž. Namesto tega se je preselila na Manhattan in začela pri 18 letih zabavati občinstvo v znanih klubih, priljubljena pa je postala tudi med newyorškimi homoseksualci. Iz svojega imena je odstranila črko a in ga tako naredila edinstvenega. Med zvezde pa jo je izstrelil muzikal I Can Get It for You Wholesale. Na snemanju tega muzikala je spoznala igralca Elliotta Goulda, s katerim je začela razmerje, in kmalu po začetku zveze se je preselil v njeno majhno boemsko stanovanje.

“Obdobje pred zakonom, ko sva živela skupaj, je bilo najboljše obdobje v mojem življenju. Res je bilo romantično,” se je spominjal Gould. Barbra je v tem času posnela dva albuma, oba zelo uspešna, njen srčni izbranec pa jo je leta 1963 zaprosil in zaljubljena golobčka sta se poročila. Muzikal Funny Girl ji je prinesel še večji uspeh, Barbra pa je bila kljub temu nesrečna. Mama nikakor ni mogla sprejeti njenega posla in tudi Gould se ni mogel sprijazniti z vlogo ‘gospoda Streisanda’. Barbra se je zaradi vseh teh težav še bolj intenzivno posvetila delu in izdala tretji album, s katerim je pri 21 letih osvojila dva grammyja! Decembra 1966 je prvič postala mamica, razveselil jo je sinček, ki mu je nadela ime Jason Emmanuel.

“To je čudo. Vrhunec kreativnosti vsake ženske,” je izjavila takrat, potem pa je s filmsko predelavo muzikala Funny Girl najprej osvojila Ameriko, leta 1968 pa še oskarja … in kolega s snemanja Omarja Sharifa. Zapletla sta se v kratkotrajno romanco, ki je trajala le do konca snemanja filma, ko se je Barbra vrnila v New York k soprogu. Čeprav se je vrnila v njegov objem, je bilo zakona leta 1971 konec, kar se je zgodilo iz več razlogov. Gould se je pogosto pritoževal, da Barbra ne preživlja dovolj časa s sinom, njen uspeh je bil zanj precej boleč, naraščale pa so tudi njegove težave, povezane s kockanjem.

Medtem je Barbra kot za stavo nizala filmske uspešnice in tudi pogoste afere z igralci. Ryan O’Neal in Steve McQueen sta le dva od številnih zvezdnikov, ki so greli njeno posteljo. Pravo ljubezen je našla šele v igralcu Jamesu Brolinu, s katerim se je poročila 1. julija 1998.

“To je bilo podobno zmenku na slepo. Prav takrat sem si ostrigel svoje pobarvane lase, ona pa je pristopila in me vprašala, kdo mi je uničil pričesko. Pomislil sem, da nekdo v tem prostoru dejansko govori resnico. Dobro sem se odzval in zdaj sva skupaj že več kot 10 let,” je izjavil Brolin. Parček, ki nima skupnih otrok, uživa v mirnem življenju v svojem domovanju v Malibuju.

Sicer pa so Barbro prav letos razglasili za osebnost leta 2011. Laskavi naslov ji je namenil sklad MusiCares, ki je zvezdnici nagrado izročil na svečani večerji in koncertu 11. februarja v Los Angelesu. Podelitev priznanj MusiCares je ena od manifestacij, ki napovedujejo podelitev nagrad grammy; ta je bila letos 13. februarja prav tako v Los Angelesu. Sklad MusiCares je leta 1989 ustanovila Akademija za glasbeno založništvo, organizacija pa pomaga svojim kolegom iz glasbene industrije. Poleg Barbre so nagrado prejeli že številni ugledni glasbeniki, kot sta James Taylor in Aretha Franklin.

Priljubljena Barbra pa slovi tudi po tem, da je precej dejavna na področju politike in zavzemanja za čisto okolje. Je ena izmed glavnih hollywoodskih aktivistk in donatork demokratske stranke in je javno podpirala predsedniško kandidaturo Hillary Clinton, saj je dolgoletna simpatizerka njenega moža Billa Clintona. Preproste stvari, ki jih lahko naredimo, da bi ustavili globalno segrevanje pa je naslov članka, ki ga je nekoč objavila na svoji spletni strani in s katerim je hotela povedati, da ji ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem.

Vse lepo in prav, če ne bi na svojih turnejah uporabljala zasebnega letala in imela kar precej bizarnih zahtev, ki so v popolnem nasprotju s stvarmi, s katerimi se kot oseba, strašno zaskrbljena za prihodnost našega planeta, poskuša še bolj približati svojim zvestim oboževalcem in se zasidrati v njihova srca. Zagotovo pa se je 30. junija 2007 dokončno zasidrala tudi v srca Nemcev, saj je takrat prvič v življenju nastopila v njihovi deželi, natančneje v Berlinu, kjer jo je pričakalo 18 tisoč navdušenih oboževalcev.

“Glasba lahko premaga vse razlike in nesporazume. Vesela sem, da sem tu z vami. Lahko tožim nad določenimi stvarmi, a čas je, da to prerastemo,” je na navdušenje vseh navzočih v nemščini povedala ta zvezdnica, ki pred tem ni hotela nastopati v Nemčiji zaradi vsega, kar so Nemci v zgodovini naredili Judom.

Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ