Ana Ferme: »Moj skriti konjiček je jekleni konjiček.«

Čeprav Ana na prvi pogled izgleda izjemno nežna ženska, je po duši strastna motoristka. »Moj oče je motorist in ko sem bila majhna, sem bila vesela že samo, da sem sedela na motorju. Tudi mami je po duši motoristka, zato imam to v družini. Najraje se spomnim potovanj z atijem po Sardiniji, Češki in Bosni. Občutek, ko se spomladi usedeš na motor in zadihaš – takrat cesto in svet vidiš drugače,« nam zaupa Ana.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ana Ferme ☀️ (@fermeana)

Kaj pa njena glasbena pot?

»Že kot majhna punčka sem si predstavljala, da je moja postelja oder in da je spodaj občinstvo. V osnovni šoli sem se prijavila na šolsko tekmovanje Korajža velja in takrat tudi zmagala kot najmlajša. Že takrat mi je bil oder domač in ne spomnim se, da bi imela strašno tremo. Nadaljevala sem z učenjem solo petja v Studiu H in v srednji šoli nadaljevala z novo mentorico Marto Zore v Kranju. Ravno ona me je seznanila z muzikali in mi povedala za avdicijo za Cvetje v jeseni. Zdaj pa nadaljujem v BK Studiu v Celju pri Željki Predojević Korošec. Bi pa lahko rekla, da je bilo zame Cvetje v jeseni največji prestop kar naenkrat,« nam zaupa Ana in doda, da ji je bilo na začetku vseeno, katero vlogo bo odigrala v muzikalu, četudi bi bila drevo.

Po poteh nadaljnjih muzikalov pa jo je vodilo srce. Izbrala je le tiste, ki jo res navdihujejo, saj je bila v tistem času manjša poplava muzikalov. Briljantina je bil njen najljubši in prijavila se je predzadnji dan razpisa. »Zakaj pa ne? Prijavila sem se za hec in na koncu dobila vlogo.«
 

"Najbolj mi je všeč energija tik pred začetkom, ko smo vsi zbrani, sploh če smo nastopali v Križankah na velikem odru. Vsi smo bili skoncentrirani in pripravljeni dati vse od sebe. Takrat se izkažeš in pokažeš vse, za kar si trdno delal v tistih mesecih. Včasih nastopi čista improvizacija. Režiser nam je že na začetku povedal, da to loči dobre in slabe igralce."

Spremljevalni vokal Nine Pušlar

»Ekipa, ki jo ima trenutno Nina, je zelo povezana. Vsi koncerti do zdaj so bili vedno fenomenalni. Veš, tisti občutek, ko komaj čakaš, da nastopiš. V čast mi je, da nastopam s samimi profesionalci. To je tisto, kar veliko šteje in hitro se razvadiš, ko si s takšnimi ljudmi, ko za vsak trenutno vedo, kako je treba nekaj zaigrati ali odpeti. Z njimi nabiram zelo lepo kilometrino,« je navdušena Ana.

Krivec, da je postala njen spremljevalni vokal, je bil takrat Ninin bobnar Tomi Purich, ki jo je po koncu vaj za Cvetje v jeseni poklical okoli polnoči, ko so bili na poti domov, in jo vprašal, če bi pela kot spremljevalni vokal na Melodijah morja in sonca. »Takoj sem rekla: »Ja, kdaj pa je?« In on, da naslednji vikend. »In kdaj imate vaje?« In on, da jutri zjutraj,« nam nasmejano zaupa Ana.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ana Ferme ☀️ (@fermeana)

Mnogi bi mislili, da je vloga spremljevalnega vokala nehvaležna, saj so postavljeni v ozadje celotnega dogajanja. Ampak Ana meni drugače: »Stati na odru poleg zelo priljubljene slovenske pevke je nekaj, kar moraš tudi sam dohajati, se primerno obnašati – predvsem pa jo vokalno dohajati. Marsikdo pomisli: »Joj, ubogi spremljevalni vokal tam zadaj,« pa sploh ni tako. Resnično rada to počnem in z veliko koncerti sem si nabrala kilometrino od tistih manjših dvoran do velikih odrov in ogromno izkušenj. Največ odtehta to, da sva se z Nino karakterno zelo ujeli. Ujameva se tudi drugače – ne samo v petju.« Spremljevalni vokal je postala po čistem naključju in vloga ji čisto ustreza. Ve pa, da si nekoč želi tudi v ospredje.

Anina uspešnica »Sama«

Konec meseca marca je Ana Ferme v glasbeni svet izpustila svoj singel Sama, ki govori o tem, da je lepo v dvojini, vendar je tudi ednina dovolj, če ne gre drugače. Le sami si lahko ustvarimo to, kar si želimo, in se posvetimo sebi. Ustvarila ga je pod taktirko Jerneja Kržiča, priznanega avtorja in producenta.

Ana že pripravlja novo skladbo, ki jo lahko pričakujemo čez pol leta in hkrati upa, da se korona v tem času umiri, da bodo lahko glasbeniki zopet zaživeli. Kot pa smo že omenili, Ana preseneča s svojo vsestranskostjo. Je fizioterapevtka in v maju je začela z delom v UKC Ljubljana. »Z diplomo sem sicer zavlačevala, vendar je to bilo zaradi teme, ki sem si jo izbrala, in sicer vpliv nevro fizioterapije v povezavi z glasbeno terapijo pri otroku z nezgodno možgansko poškodbo. Šlo je za kompleksno temo in sem potrebovala več časa za raziskavo na področju Slovenije, na kar sem zelo ponosna,« nam zaupa Ana.

Ana nas je presenetila s svojo vsestranskostjo in ko smo ji to tudi zaupali: »Ja, pa sem res. S sosedo, s katero sva odraščali, sva se v otroštvu vedno pogovarjali o tem, kateri poklic bova izbrali in pri tem vedno našteli vsaj 5 do 10 poklicev. Vedno me vleče k nečemu novemu in nikoli nočem stagnirati, ker takrat se mi zdi, da malce umiram v sebi. Rada imam razgibano življenje in ati mi velikokrat v hecu reče, da imam sršene v riti,« simpatično zaključi Ana.