Alfred in Lynn Lunt še vedno veljata za najboljši par v zgodovini ameriškega gledališča in kinematografije. Skupaj sta igrala v predstavah in posnela film, plodno pa sta sodelovala tudi pri radijskih in televizijskih projektih.
Noben zakonski par v zgodovini ameriškega gledališča se ne more pohvaliti s takšno kemijo, kakršno sta na odru imela Alfred Lunt in Lynn Fontanne. Številni strokovnjaki ju imajo še vedno za najboljši igralski par vseh časov. Spoznala sta se leta 1919 in takrat sta prvič skupaj igrala v predstavi A Young Man's Fancy. Takoj sta se zaljubila, tri leta pozneje pa je sledila poroka. Oba sta bila vrhunska profesionalca.
Nista se zadovoljila le z dejstvom, da imata izreden talent, ampak sta zaradi svoje strasti do gledališča težila k izvrstnosti. Posvečena sta bila umetnosti in drug drugemu. Ko sta se spoznala, je imel Alfred 27 let, Lynn pa 32. Zanimivo pa je, da je Alfred mislil, da je Lynn pet let mlajša od njega, saj je igralka dolga leta poskušala skrivati svojo pravo starost in trdila, da je pet let mlajša od svojega izbranca. Celo v uradnih osebnih dokumentih je navajala napačno letnico rojstva in lagati ni nehala niti po soprogovi smrti.
Neločljiva
Alfred in Lynn sta že v prvih nekaj letih zakona postala najbolj spoštovana, najbolj popularna in najbolje plačana igralca v Ameriki, celo kritiki so jima bili naklonjeni. Oba sta bila strastna v svojem poslu in leta 1924, na vrhuncu svojih samostojnih karier, sta sprejela neverjetno odločitev.
Podpisala sta pogodbo s tedaj novim gledališčem Guild, ki je bilo usmerjeno k avantgardi in novemu načinu dela, pristala pa sta tudi na ogromno znižanje plač. Trdno sta bila namreč prepričana, da je ustvarjanje kakovostne vsebine, ki ima vpliv na občinstvo, pomembnejše od denarja.
Seveda pa sta imela tudi svoje pogoje. Zahtevala sta, da igrata skupaj, torej ne v različnih predstavah, in da ne delata v poletnem času, da sta lahko dopustovala na svojem posestvu Ten Chimneys (Deset dimnikov) v Wisconsinu.
Poskrbela za revolucijo
Od takrat pa vse do šestdesetih let, ko sta se upokojila, sta igrala izključno skupaj, kot ekipa. Kot par sta imela neizmeren vpliv na ameriško in tudi svetovno gledališče. Na 'deske, ki pomenijo življenje, sta uvedla revolucijo. Pred njima igralci v predstavah niso govorili drug čez drugega, niso obračali hrbtov občinstvu in ni bilo strastnih dotikov med njimi.
"Lynn in Alfred sta projicirala življenjsko živahnost, duh radosti in intenziven užitek v življenju in zaljubljenosti. Ločeno sta bila originalna in briljantna igralca, skupaj pa sta tvorila nepremagljivo izražanje življenjske sile in radosti življenja," je o slavnih zakoncih napisal biograf Maurice Zolotow. Luntova sta bila priljubljena v umetniških krogih in vsak, ki je v družbi kaj štel, se je želel družiti z njima na njunem posestvu, ki je kmalu postalo dom umetnosti.
Umetnost pomembnejša od denarja
Skupaj sta igrala v več kot 40 predstavah, s skupnimi močmi pa sta posnela le en film, komično dramo The Guardsman, ki je požela absolutni komercialni uspeh, odlično pa so jo sprejeli tudi kritiki. Alfred je bil celo nominiran za oskarja v kategoriji najboljšega igralca.
Po tem filmu so ponudbe filmskih studiev kar deževale na njun naslov, a najbolj iskani igralski par je žal sovražil proces snemanja filmov, ljubše jima je bilo gledališče. Pomagala ni niti ponudba v višini takrat vrtoglavega milijona dolarjev za snemanje dveh filmov, ki sta jo leta 1932 zavrnila.
"Dragi gospod, lahko naju podkupite, a ne sme nama biti dolgčas. Nič več ne bo s filmi," je Lynn takrat menda zabrusila 'živinam' iz filmskega studia. In tako sta se zakonca še naprej ukvarjala s tistim, kar sta znala najbolje, torej z gledališčem, sodelovala pa sta tudi pri televizijskih in radijskih projektih. Njuna zadnja skupna predstava pred upokojitvijo je bila The Visit leta 1958.
Odigrala sta jo na Broadwayu, v gledališču Lunt-Fontanne, ki so ga seveda poimenovali njima v čast. Za svoj doprinos gledališču in dramski umetnosti sta prejela številne nagrade in priznanja, med drugim tudi častnega tonyja leta 1970 in pet let prej še emmyja, ki sta ga dobila za biografski televizijski film The Magnificent Yankee.
Po upokojitvi sta zaživela mirno življenje na svojem posestvu, ki je zdaj narodni spomenik. Poročena sta bila kar 55 let, vse do leta 1977, ko je Alfred umrl za rakom. Za Lynn je bila šest let pozneje usodna pljučnica. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da sta pokopana skupaj, in sicer v Milwaukeeju.
