Alenka Oldroyd - Reza: 'Bilo je kot v filmu!'

18. 3. 2011
Alenka Oldroyd - Reza: 'Bilo je kot v filmu!'

Alenko je dogajanje po opozorilu, da otokom preti huda nevarnost naravne katastrofe, spominjalo na film.

“Nenavadno je bilo gledati ljudi, ki so mrzlično hiteli v trgovine in kupovali vodo in hrano, ter vrste na bencinskih servisih. Na morju smo videli stotine lučk, saj so lastniki plovil morali umakniti ladje, jadrnice, čolne iz vseh štirih marin na tistem delu otoka. Tamkajšnji mediji so poročali o dogajanju na ulicah, policija je pozivala k umiku z ogroženega območja, ljudje so se selili v višja nadstropja hotelov. Vse skupaj je bilo kot v filmu.”

V strahu pred cunamijem

Predpriprave na študij v Honoluluju na Havajih so bile za Popovo vremenarko Alenko Oldroyd - Rezo zares izjemno dramatične.

Namesto da bi se odločala, ali bo študirala prehrano ali oceanografijo, se je Alenka znašla na območju naravne katastrofe.

Po potresu na Japonskem je bila namreč velika verjetnost, da bo sledil cunami na Havajih. Seveda pa nepredvidljiva narava lahko poskrbi še za druge dramatične akcije ...

Reza je bila z možem Thomasom in sloven­skima študentoma na prijetni večerji v japonski restavraciji, ko so nenadoma dobili strašno opozorilo, da otoku grozi cunami.

“Sedeli smo okrog plošče, na kateri so pripravljali hrano. Tam so pripravili spektakel, zabavali so nas, mi smo se režali. Potem je Nejc od kolegov iz Honoluluja dobil sporočilo, da je bil na Japonskem potres in da je pri nas velika nevarnost cunamija. Takoj smo šli. Ko smo prišli do študentskih domov, kjer sva tudi midva začasno stanovala, smo prvič slišali sireno ...” se grozljivih trenutkov spominja Alenka, ki ima na Havaje sicer prekrasne spomine. Najprej seveda zato, ker je tam spoznala moža, v katerega se je takoj strastno zaljubila. Nič nenavadnega torej, da se je odločila, da bo tam študirala. Ker Thomas lahko svoje delo opravlja kjerkoli, kjer je povezava s spletom, se bosta do konca avgusta, ko se začne študijsko leto, preselila tja za nekaj let, da bo Reza dobila diplomo. Katero, pa v tem trenutku še ne ve, saj se je po prvotni zamisli, da bi študirala prehrano, zdaj premislila. Že pred nevarnostjo cunamija se je začela zanimati za oceanografijo, zdaj pa se ji zdi ta ideja seveda še bolj zanimiva. Morda ji je ta študij kar usojen, saj je le dan pred strašnim alarmom na fakulteti kramljala o cunamijih na splošno. Takrat ne ona niti sogo­vorniki seveda niso slutili, da bodo že zelo hitro vsi na Havajih govorili in se pripravljali na cunami ...

Alenka pravi, da je bil tokratni obisk Havajev že v osnovi drugačen od prej, ko je tja hodila na dopust.

“Bilo je bolj delavno. Spoznavala sem teren, profesorje, šolo ... Učila sem se že. Najprej sem hotela študirati prehrano, zdaj pa se je pojavila možnost oceanografije. Zdaj se moram odločiti - tam sem dobila preveč informacij, tako da bom doma prespala in videla, kako in kaj. V kratkem času sem dobila tako veliko informacij, da se enostavno nisem mogla odločiti za smer študija. Rekla sem si, da počakam do prihoda v Slovenijo, ko se malo odmaknem od dogajanja, se pogovorim z očetom in odločitev posredujem do konca marca,” pravi Alenka, ki se je za študij na Havajih odločila zato, ker to ni tipična Amerika, pa tudi zato, ker je tam ves čas toplo. Na toplem bo tako od dveh do pet let - odvisno od tega, kako pridna bo pri študiju.

Študijske predpriprave pa je v trenutku prekinilo obvestilo o grozeči se nevarnosti.

“Ljudje so bili prestrašeni, turisti so okupirali trgovine, vrste so bile celo na bencinskih črpalkah, ker so se vsi hoteli založiti,” se spominja Reza, ki je čutila posebno tesnobo.

“Po tistem, ko smo po televiziji videli, kaj se dogaja na Japonskem, je bilo še posebej srhljivo. Vsi smo bili prestrašeni, skrbelo nas je, kaj bo, poleg tega je na Havajih tudi večina turistov iz Japonske, ki so bili seveda še posebej zaskrbljeni zaradi domačih. Ko si videl te ljudi, ki so tako zaskrbljeni, je bilo seveda grozno. Ni bilo panike, prej velika napetost, negotovost, strah ...” se spominja Reza, ki je tudi sama prek moža usodno povezana z Japonsko. Tam namreč živita Thomasova starša, tako da je bila tudi Reza v skrbeh za njuno življenje.

“Mislim, da je bil bolj kot strah prisoten občutek tesnobe in nemoči. Thomasova starša sta se za dve leti preselila na Japonsko in poskušala sva ju priklicati prek Skypa. Ker nama ni uspelo, je negotovost rasla, in, ja, takrat naju je bilo strah. Po slabe pol ure smo končno vzpostavili zvezo in mami je bila v šoku, očeta ni bilo doma. Videla sva, kako se je vse zatreslo in zveza je bila prekinjena. Šele pozneje, ko smo se pogovarjali in se je situacija nekoliko umirila, nama je povedala, da je bil oče na drugem koncu mesta in ne bo mogel priti domov, saj so bile ceste zaradi gneče popolnoma neprevozne,” se spominja grozljivih trenutkov Reza, ki pa je ostala mirna tudi po zaslugi moža, ki ga niti takšne dramatične situacije ne morejo spraviti iz tira.

“Thomas je bil popolnoma umirjen. On je zanimiv človek, zelo se obvlada in nisem ga še videla, da bi izgubil nadzor nad sabo ali dogajanjem okoli sebe. Še v trenutku, ko sva poskušala priklicati njegove starše, je ohranil mirno kri, čeprav se sprva sploh nista oglasila. Sicer pa starša živita južno od Tokia, tako da sta bila, kar se tiče potresa in cunamija, varna, saj tisto področje ni bilo neposredno prizadeto. Seveda pa se zdaj ne ve, kaj bo zaradi jedrskih elektrarn,” pravi Alenka.

Zaradi dogajanja na Japonskem so bili na Havajih v popolni pripravljenosti. Cunami in potres sta bili grozeči nevarnosti. Na srečo cunamija ni bilo, potres pa je bil, vendar ga Reza sploh ni občutila.

“Pojavil se je nekaj ur pozneje, vendar ga mi nismo čutili,” je reviji Story zaupala vremenarka, ki je opazovala paniko okrog sebe.

“Panika je bila zaradi hrane. Ladje so šle ven iz pristanišč. Bila je tema. Morje je bilo čisto črno, obala prazna, osvetljena ... V hotelih je potekala vertikalna evakuacija - tako jo ime­nujejo, ker so bili vsi vsaj v tretjem nadstropju ali višje. Avtobusi so vozili v hribe, stran od obale. Mi smo šli iz restavracije naravnost domov, na hrib, tako da nismo bili na ogroženem območju,” pravi Alenka.

“Prihodnje dopoldne je bilo kopanje še prepovedano. Pa tudi v mestu je bilo čisto drugače kot sicer - na najbolj prometni cesti ni bilo prometa, kar je bilo videti prav čudno. Popoldne, ko so promet sprostili, so tudi ljudje šli na plažo, a ni bilo Japoncev. V Honoluluju je največ turistov ravno iz Japonske in tudi med študenti je veliko Japoncev. Naslednji dan je bilo v študenstkem naselju nenavadno veliko mladine, a skoraj nobenega japonskega študenta. Ostali so doma, vsak s svojo bolečino. Žalostno je bilo tudi na Waikikiju, plaža je bila v petek dopoldne še zaprta, japonskih turistov skoraj­da ni bilo videti. Bilo je nenavadno. Gotovo so žalovali ...” razmišlja Alenka.

Alenko je dodatno izčrpalo tudi to, da zaradi časovne razlike ni mogla spati, saj so jo na Pop TV takoj angažirali, da se je v živo javljala s kraja dogajanja. “Nisem bila prestrašena, bila pa sem zelo utrujena. Seveda je bilo nelagodno, počutiš se nemočno. Na najmanjšem otoku je še vulkan, in če bi zaradi potresa začel delovati, bi lahko bilo grozno,” razmišlja Alenka.

Še vedno jo mikajo Havaji

Ne razmišlja o nevarnosti

Čeprav je doživela izjemno dramatično izkušnjo, Alenka sploh ne razmišlja o tem, da bi spremenila načrte. Do konca avgusta bo zagotovo že priseljena na Havaje, saj bo takrat začela študij. In to čeprav je Slovenija, kar se tiče izpostavljenosti vulkanom in cunamijem, zagotovo bolj varna kot to otočje.

“Nevarnost je zelo širok pojem, ampak verjetno govoriva o naravnih katastrofah. Res so Havaji bolj izpostavljeni. Če bi tak potres, kot se je zgodil na Japonskem, prizadel Havaje, bi verjetno celotno otočje izginilo pod vodo. Ampak o teh stvareh enostavno ne smeš razmišljati, ko se odločaš o prihodnosti. Thomas se je želel vrniti v Ameriko in Havaji so se mi zdeli najprimernejši kraj, kjer bi lahko preživela nekaj let. Je pa v Sloveniji neprimerno lepše. Seveda pa je partnerski odnos povezan tudi s prilagajanjem in odpovedovanjem,” je prepričana Alenka.

Za Story napisala Sonja Javornik

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"