Alenka Kozolc Gregurić: 'Tresla sem se od bolečin, in takrat so me z rešilcem odpeljali na urgenco' (iskrena izpoved o bitki z rakom)

Da je priljubljena igralka Alenka Kozolc Gregurić v minulih mesecih bila težko bitko z rakom smo pisale v TEM članku, tokrat pa je svetlolasa igralka novinarju revije Story zaupala podrobnosti njene izkušnje.

"Psihično sem bila večinoma bolj ali manj stabilna. Seveda so bili trenutki, ko sem bila potrta, toda niso trajali dolgo, vsaj kolikor se spomnim. Toda ukvarjala sem se le s tem, kako ozdraveti, ker je bilo torej edino pomembno, in potem večina drugih skrbi odpade."

"Najbolj sem se bala kemoterapij. Moja mama jih je prenašala tako slabo, da se jim je po nekaj dozah odpovedala. Prepričana sem bila, da bo tudi z mano tako. Toda zgodilo se je, da je bolezen še pred začetkom kemoterapije pritisnila na moje črevesje, in to se je zaprlo, zlepilo in postalo neprehodno."

"Toda na začetku nisem vedela, kaj se dogaja, tri tedne se je vse bolj pogosto začelo dogajati, da mi hrana ni in ni hotela iz želodca, bilo je, kot bi imela v trebuhu deloma zamašen lijak, ki je spuščal mehurčke, ko se je praznil, prebava je postala zelo glasna in boleča, ob vonju hrane mi je postalo slabo, hujšala sem."

"Dokler ni nekega petka postalo tako hudo, da sem se tresla od bolečin, in takrat so me z rešilcem odpeljali na urgenco."

"Ostala sem v bolnišnici in teden dni smo se trudili s klistirji, odvajali, pa ni pomagalo. Takrat sem fizično najbolj trpela. Ko so se bližale ure obrokov, sta me že misel na hrano in njen vonj pognala na bruhanje. Jesti nisem več mogla. Kar pa sem na silo stlačila vase, mi je povzročalo muke."

"V tem času sem shujšala na le 54 kilogramov. Toliko sem tehtala v šestem razredu osnovne šole."

"Edina rešitev je bila, da so mi z operacijo formirali začasno ileostomo. Po domače povedano, tanko črevo so mi prerezali in povezali z odprtino na trebuhu in od tu se je vsebina črevesja izločala v vrečko."

"Ta poseg mi je rešil življenje in ogromno ljudi živi s tem popolnoma normalno celo življenje."

"Ko so me po operaciji prvič učili, kako delati s tem, kako menjavati vrečke in negovati ileostomo, sem pridno sledila in se naučila, toda takoj ko sem v sobi ostala sama, sem glasno hlipala od panike in strahu."

"To je bila zame močna preizkušnja, vaja v potrpljenju. Vsak dan sem morala voditi dnevnik prehrane, morala sem se okrepiiti, se zrediti, jesti petkrat na dan lahko prebavljivo hrano, se naučiti živeti z vrečko na trebuhu."

"Obstajala je možnost, da bo tako ostalo do konca mojega življenja, toda po petih mesecih, ko sem imela veliko operacijo, so mi ileostomo zaprli in zdaj nimam več težav s prebavo." 

"Tudi težo sem pridobila. Zdaj sem taka matrona (smeh) in prav nobeno oblačilo od prej mi ni več prav."

"Kemoterapije, ki sem jih tako s strahom pričakovala, pa sem na lastno presenečenje prenašala zelo dobro. Prvih pet brez kakršnihkoli stranskih učinkov. Zadnje tri pa so mi dale malce vetra, načele so moja živčna vlakna v ramenih, kjer zdaj čutim močne bolečine ob premikanju rok, predvsem dvigovanju. Toda tudi to bo sčasoma minilo."

"Bistveno je, da je kemoterapija delovala, in to popolnoma."

Članek si lahko v celoti preberete v aktualni številki revije Story

Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Preberi še: Zakaj se splača vlagati v duševno zdravje? Oglej si navdihujoče predavanje zdravnice Sanele Banović! (VIDEO)

Priporočamo tudi: TAKO naj bi izgledal otrok Meghan Markle in princa Harry-ja!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord