Za dedka Mraza dobili brošuro za prehranska dopolnila?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trend naraščanja telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi.

19. 12. 2013

Zaradi teh dveh dejstev je napeljevanje otrok k uživanju nezdravih živil nujno potrebno omejiti oz. sistemsko urediti, menijo na ZPS in IVZ.

Na IVZ pa opozarjajo, da prekomerna prehranjenost in debelost predstavljata v EU in tudi pri nas resen javno zdravstveni problem. Slovenija se namreč po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na 3. mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo HBSC ter presega povprečje vrstnikov vseh držav.

Delež pretežkih otrok in mladostnikov narašča.

Otroci in mladostniki so lahek plen tržnikov

Krivcev za nastalo situacijo, ki kar kliče po takojšnjem ukrepanju, je verjetno več, opozarjajo na ZPS, vse bolj agresivno trženje živil z nezdravim prehranskim profilom, je zagotovo eden izmed njih.

»Pred problemom čezmerno hranjenih in debelih  otrok oz. mladostnikov si ne smemo zatiskati oči. Čezmerna hranjenost in debelost mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja ter večje verjetnosti pojava različnih nenalezljivih bolezni (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II., nekaterih vrst raka, arterijske hipertenzije, dislipidemije, metabolnega sindroma, ortopedskih problemov) ter imajo lahko slabšo samopodobo,  je poudarila Vida Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravje RS in dodala:

»Debelost v otroštvu in mladostništvu predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami.«

Plakati v neposredni bližini šol, na šolah, darila prvošolčkom, oglaševanje v učnem gradivu ...

Povsem konkretnih primerov je veliko.

»Tako na primer ponudniki hitre prehrane v neposredni bližini šol ponujajo otrokom predvsem živila z neustreznim prehranskim profilom, kot so pica, hamburger, hot-dog, krompirček, sladke pijače, ipd., ob zadnjih informativnih dnevih so pred nekaterimi šolami brezplačno delili celo energijske pijače, izpostavlja dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja:

»Pred oglaševanjem pa otroci niso varni niti v šolskih klopeh. Med 'darili', ki so jih prejeli letošnji prvošolci v nekaterih šolah, so bile tudi lizike, bonboni in reklamne brošure za prehranska dopolnila. Trženje konkretnih živil z neustreznim prehranskim profilom pa smo našli tudi v otroških in mladinskih revijah in celo učnih gradivih, pa čeprav ni dvoma, da je ta živila mogoče ponazoriti tudi drugače, na primer v risani obliki.«

Ukrepi šol so zelo različni

Ugotavljamo, da nekatere šole sploh ne dovolijo nobenega oglaševanja in trženja, druge pa so za to bolj »odprte«.

»Veseli smo, da je kampanjo »Za šolo brez oglasov«, ki smo jo začeli pred enim letom, javno podprlo veliko staršev, pa tudi nekatera ministrstva in Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ RS). Omeniti velja, da je v Resoluciji o omejevanju trženja nezdrave hrane in pijač otrokom, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije maja 2010, šolsko okolje definirano kot tisto, ki naj ga države še posebej zaščitijo pred trženjem,« je poudarila dr. Tanja Pajk Žontar, ZPS.

Oglaševanje v otroških in mladinskih televizijskih oddajah, na spletu

Otroci se v primerjavi z odraslimi drugače odzivajo na prepričevalne tehnike oglaševalcev, saj sami ne znajo kritično oceniti informacij. Še posebej so ranljivi mlajši otroci, ki nimajo ustreznih življenjskih izkušenj, medtem ko so starejši otroci še posebej dojemljivi za emocionalne poudarke v oglasih, ki temeljijo na zabavi, sreči, lepoti, druženju z vrstniki. Praktično povsod, v bližini šol, v šolah samih, na športnih dogodkih, ko brskajo po spletu, ko gledajo otroške televizijske programe, ko listajo revije za otroke, ko se učijo iz delovnih zvezkov pa se srečujejo s trženjskimi aktivnostmi ponudnikov nezdrave hrane.  Ponujanje nezdrave hrane torej še zdaleč ni omejeno zgolj na trgovino.

Na ZPS so v določenem obdobju, predvsem ob koncu tedna spremljali televizijske oddaje, namenjene otrokom, in v njih preverjali oglase za živila.

»Ni jih bilo težko najti. V sporočilih običajno nastopajo razigrani otroci, ki v prijetnem (družinskem) okolju z veseljem delijo in uživajo oglaševano živilo, oglaševalci pa skušajo tudi na druge, bolj prefinjene načine doseči, da bo živilo otrokom všeč: vabijo k nagradni igri, zbirateljstvu posameznih predmetov, zabavi...,« predstavlja načine trženja dr. Pajk Žontarjeva, ki dodaja, da je aktivno trženje teh živil tudi na spletu in celo na športnih prireditvah. Na IVZ pa dodajajo, da po podatkih  baze SLOFIT, kjer so na podlagi športnega kartona analizirani trendi čezmerne hranjenosti in debelosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev za zadnji dve desetletji, v Sloveniji narašča delež le teh. Podatki za obdobje od leta 1991 do 2006 (Kovač, Leskošek in Strel, 2008), kažejo na kar 40 % porast prekomerne teže, ki je najizrazitejši v skupini dečkov (delež prekomerno težkih dečkov se je povečal s 13,5 % na 18,8 %, delež debelih pa se je povečal z 2,8 % na 6,1%), z malo manjšo hitrostjo rasti pa se ta trend nadaljuje tudi do leta 2012.

»Podatki pa tudi kažejo, da imamo tudi normalno težke otroke, ki nimajo dovolj mišične mase in posledično niso dovolj zmogljivi«, poudarja Vida Fajdiga Turk.

Potrebno je ukrepati

Če otroke trženje nezdravih živil doseže v šoli, če starši otrokom za zajtrk in malico ponujajo npr. mlečne rezine v prepričanju, da z njim ponujajo zdrav obrok, je nekaj hudo narobe. In ker je nerealno pričakovati, da bodo 'nezdrava' živila izginila s polic v trgovinah, je treba ozaveščati starše in otroke. Seveda se pri oglaševanje, namenjenem otrokom, najdejo tudi zdravi izdelki (jabolka, paradižniki, suho sadje brez konzervansov, navadni jogurt), a so žal v manjšini.

Zato je treba hkrati z zakonodajo učinkovito omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom, vsaj tistih, ki so namenjena otrokom.

»Na ZPS si bomo prizadevali, da bodo naši predlogi uvrščeni v Strategijo RS za prehransko in telesno dejavnost, je povedala dr. Tanja Pajk Žontar.

Predlogi ZPS:

  • zakonska prepoved vsakršnega trženje v šolskem okolju;
  • pospešeno izobraževanje otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja, jih tudi obveščati in ozaveščati o načinih trženja živil, pri katerem so tarča oglaševalcev prav oni sami;
  • sistemsko omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom za otroke in mladostnike;
  • sprejem kodeksa za medije glede trženja živil, namenjenih otrokom;
  • prepovedati prikazovanje konkretnih živilskih izdelkov v vseh učnih gradivih;
  • vzpostavitev tvornega sodelovanja z industrijo s ciljem, da bi preoblikovala živila, namenjena otrokom in mladostnikom, v manj sladka, manj slana, manj mastna ...

Obišči portal www.veskajjes.si, ki so ga posodobili in dodali vrsto novih živil, ter preveri prehranski profil živila, ki pogosto najde mesto v tvoji košari.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri