Vprašaj Alico - dnevnik petnajstletne odvisnice

6. 3. 2014
Vprašaj Alico - dnevnik petnajstletne odvisnice (foto: profimedia)
profimedia

Tudi zato, ker so osebni dnevniški zapisi le redko predmet javnega branja, so vanje zapisane misli pogosto osupljivo neposredne, fluid čustev pa živo spremenljiv. In dnevnik anonimne petnajstletnice, ki je izšel pod naslovom Vprašaj Alico, je prav takšen.

Prične se kot običajno z: Dragi dnevnik ...

  • "... ko sem te kupila, sem nameravala zvesto pisati vate vsak dan, ampak nekatere dni se ne zgodi nič omembe vrednega, druge dni pa imam preveč dela ali mi je preveč dolgčas, da bi počela kaj, česar mi ni zares treba. Najbrž sem precej zanič prijateljica, celo tebi. A si mi vseeno bližje kot Debbie in Marie in Sharon, ki so moje najboljše prijateljice. Niti z njimi nisem takšna, kakršna sem v resnici. Večji del časa sem nekdo drug, ki poskuša ugajati in govoriti prave stvari in početi prave stvari in hoditi na prave kraje in nositi takšne obleke, kot jih nosijo vsi drugi. Včasih se mi zdi, da vsi poskušamo biti sence drug drugega in kupujemo enake plošče in vse enako, tudi če nam sploh ni všeč. Mladi smo kot roboti s tekočega traku, jaz pa nočem biti robot!"

Razmišljanje povsem običajne najstnice, ki vendarle dobro opazuje in za svoja leta zrelo razmišlja.

Če bi le ne bilo čustvenih vrtincev, ki jim botruje hormonsko prebujanje in, seveda, nesrečna zaljubljenost. Roger, ki se na njun prvi zmenek niti ni prikazal. Razočaranje in obup preseka novica o selitvi ...

  • "Še danes grem na dieto. Trdno sem odločena, da bom do takrat, ko se preselimo v nov dom, postala drug človek. Niti koščka čokolade niti enega samega ocvrtega krompirčka ne dam v usta, dokler ne izgubim celih pet kilogramov mahedravega špeha! In čisto novo garderobo si bom nabavila. Komu mar za trapastega Rogerja? Med nama, dnevnik, meni je še vedno mar. Najbrž ga bom vedno ljubila, ampak mogoče me bo tik pred odhodom, ko bom suha in bo moja koža absolutno brezhibna in gladka in čista in bom imela obleke kot manekenka, še enkrat povabil ven. Naj ga zavrnem ali naj ga pustim zaman čakati ali pa bom - tega se bojim - imela trenutek slabosti in bom res šla z njim ven?"

Ta prvoosebni dnevniški zapis brez pretiranega uvodnega besedičenja bralca zares hipno potegne v vrtiljak običajnih in manj običajnih čustvenih stisk najstnice, se v nekem trenutku, na videz brez posebnega pompa, vse spremeni. Na zabavi z vrstniki v želji, da bi bila sprejeta v družbo, sodeluje v nevarni igrici, med katero nevede zaužije LSD, pomešan s kokakolo.

  • "Čez nekaj časa, ki se mi je zdel dolg kot večnost, je učinek začel popuščati in ljudje so začeli odhajati domov. Jill sem kot mimogred vprašala, kaj se je zgodilo, in je rekla, da je bil v desetih od štirinajstih steklenic kokakole LSD, in ker so se delile po sistemu 'gnilega jajca', nihče ni mogel vedeti, kdo jih bo dobil. Vau, res sem vesela, da sem bila med srečneži!"

Očitni vzhičenosti nad doživetim sledi hladen tuš:

  • "Dragi dnevnik, že dva dni si dopovedujem, da sem zato, ker sem vzela LSD, zdaj 'narkomanka' in vse druge nizkotne, umazane in prezira vredne stvari, ki sem jih slišala o mulcih, ki jemljejo LSD in druga mamila, ampak sem tako zelo zelo zelo radovedna, da si želim poskusiti še travo, amapk samo enkrat, obljubim! Moram se prepričati, kakšna je v resnici, ali je res tito, kar se govori. Vse stvari, ki sem jih slišala o LSD so očitno napisali nepoučeni in nevedni ljudje, kakršni so moji straši, ki očitno nimajo pojma, o čem govorijo."

Sledi serija napačnih odločitev, dobrih sklepov, a ponovnih zdrsov v skušnjavo.

  • "Vsi so vzeli acid, in ker sem bila že tako dolgo samo zaprta v hišo, sem se odločila, da si tudi jaz privoščim še zadnji trip. Zagotovo ne bom jemala nič od tega, ko se vrnem domov."

Zapisi najstnice so mestoma tako značilni za obdobje običajnih najstniških negotovosti, da tudi manj pozornemu bralcu ne bo ušla kasnejša notranja preobrazba dekleta, ki jo popolna zasvojenost kruto oropa mladosti, nedolžnosti, samospoštovanja in vere v ljudi.

  • "Skoraj vsak, ki jemlje, jih tudi prodaja, zato se ta velikanski vrtiljak samo vrti in vrti in postaja vse večji, da se človek vpraša, kje se bo to končalo. Res se sprašujem! Želim si, da se nikoli ne bi bila spustila v to."

Da njen zdravi del navkljub vsemu še vedno hrepeni po sprejetosti, ljubezni, dobrih medosebnih odnosih, prijateljstvu in lepoti sveta, pa vendarle do konca zbuja upanje.

Vprašaj AlicoKnjiga Vprašaj Alico, ki je v prevodu Lili Potpare pred dnevi izšla v založbi Modrijan, je po dnevniku anonimne najstnice napisala Beatrice Sparks leta 1971.

In čeprav bi po naslovu morda sklepali, da je Alica ime lastnici omenjenega dnevnika, temu ni tako.

Naslov je dejansko izposojen iz besedila pesmi White Rabbit iz leta 1967, ki govori o sceni iz slavne zgodbe Alice v čudežni deželi. Vprašaj Alice se pravzaprav nanaša na trenutek, ko Alica poje piškot, od katerega nato zraste v pravega velikana.

Knjiga Vprašaj Alico velja za branje, ki osvešča o nevarnostih zasvojenosti z drogami, a hkrati nudi tudi dragoceni uvid v mladostne dileme in čustvena stanja, zato ostaja zanimiva za prav vse generacije bralcev.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"