Na slovenskem trgu je veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si številni imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo.
Vendar se večina tega ne zaveda.
“Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni,” opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so konec leta 2009 izvedli prehranski test mlečnih probiotičnih izdelkov in probiotikov v obliki prehranskih dopolnil.
“Ugotovili smo, da je znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih bolj izjema kot pravilo. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Žal pa je test pokazal tudi, da vsi izdelki ne vsebujejo navedenih vrst probiotičnih bakterij, pa tudi, da je njihovo število lahko manjše od označene vrednosti ali celo nično. Te napake so pogostejše pri prehranskih dopolnilih kot pri živilih,” je povedala asist. dr. Tanja Pajk Žontar.
Prof. dr. Irena Rogelj jo je dopolnila:
“Pri nekaterih prehranskih dopolnilih so recimo pri učinkih navedeni kar vsi, ki so jih kdaj ugotovili pri katerikoli od proučevanih probiotičnih bakterij. Zgodi se tudi, da spremenijo sestavo probiotičnega prehranskega dopolnila, seznama učinkov pa ne. Pri izdelkih s prebiotiki je težava v tem, da povprečni potrošnik iz različnih navedb na deklaracijah težko razbere, kaj so prebiotiki (inulin, oligofruktoza, froktooligosaharidi, vlaknine, ksilitol, …). Poleg tega se prebitoiki dodajajo različnim živilom, od mlečnih izdelkov, mineralnih vod, energetskih ploščič, čokolade do kruha. Lahko imajo tudi neprijetne stranske učinke, kot so napenjanje, vetrovi, krči ali celo driska, če jih zaužijemo preveč, zato bi bilo primerno opozorilo o možnih stranskih učinkih,” meni prof. dr. Irena Rogelj.
Na slovenskem trgu je vendarle tudi nekaj znanstveno potrjeno učinkovitih izdelkov ...
“Vendar je na slovenskem trgu tudi nekaj zelo kakovostnih izdelkov, ki ustrezajo merilom in imajo z znanstvenimi raziskavami potrjeno učinkovitost. Zato je prav, da se loči pleve od zrnja in da se
strokovna javnost seznani z razlikami,” opozarja doc. dr. Orel.
Kaj so probiotiki in kaj prebiotiki?
- Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi; če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje.
- Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki so tam že sicer, bodisi tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.
“Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (na primer driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (na primer drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Morda probiotiki in prebiotiki res niso nujni, vsekakor pa so ob načinu sodobnega življenja in prehranjevanja lahko zelo koristni,” je povedal doc. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
