To je resnica o kruhu, ki ga jemo danes!

20. 8. 2015
To je resnica o kruhu, ki ga jemo danes! (foto: Profimedia)
Profimedia

Kruh danes ni več kruh, kot so ga jedle naše babice. Preberi, zakaj novodobna pšenica pravzaprav NI hrana.

Ko sem prebrala knjigo kardiologa dr. Williama Daviesa – Kruh na zagovoru, se je v meni nekaj premaknilo. Čeprav sem si ob prvih straneh še mislila svoje, sem jo 'pogoltnila' v eni noči!

Že naslednji dan sem brskala po 'še' ter se naslednji večer pogostila s Škodljivostjo žit dr. Douglasa N. Grahama. Tako sem se – velikanska ljubiteljica kruha, testenin in drugih dobrot iz žita odločila, da se poslovim od slastnih dobrot, za katere sem že davno ugotovila, da godijo le mojim brbončicam, preostali deli telesa pa se nad njimi včasih tiho, včasih pa zelo glasno pritožujejo. Po prav vsakem grižljaju.

Presenetljiva jutranja ugotovitev

Naslednje jutro sem za zajtrk jedla avokado s korenčkom (čeprav bi mi opečenec z maslom in domačo marmelado, poplaknjen z belo kavo, takoj polepšal dan). Za kosilo je bila zelenjavna juha brez domače skorjice kruha in za poobedek sem zavitek, ki sem ga spekla prejšnji dan, raje podarila sosedi.

Že pred dvema letoma sem opazila, koliko več energije si podarim zjutraj z zelenim zmečkančkom kot s kosom kruha. In če se mi ne bi pokvaril mešalnik, bi mi zjutraj še vedno mešal zelenje, namesto da bi si jaz mazala kruh. Ja, izgovori za slabe stare navade so včasih še kako priročni ...

Vendar po branju knjig, kot sta Škodljivost žit in Kruh na zagovoru, premaknejo celo take kruholjubce, kot sem jaz. Vseeno pa me je zanimalo tudi mnenje slovenskih strokovnjakov, da ne bi na prvo žogo sprejela le 'napihnjenih ameriških teorij', čeprav se o škodljivosti žit in predvsem lepka z imenom gluten že vsaj desetletje govori vedno bolj na glas tudi v Sloveniji.

"Pšenica, kot jo poznamo mi, je zame nehrana, saj imamo od nje več težav kot koristi. Vsebuje nič koliko škodljivih substanc, neredko je bogato 'oplemenitena' z različnimi strupenimi škropivi, poleg tega pa se v obliki, v kakršni jo uživamo, ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi hranili. S praznimi kalorijami pa seveda da!" - Karla Klander

Zakaj so babice jedle drugačen kruh?

Ne le zato, ker v njem ni bilo konzervansov, ker je bil zamešen na roke in z ljubeznijo ter se je pekel v krušni peči, temveč ker je bila glavna sestavina v njem – pšenična moka – popolnoma nekaj drugega, kot je danes. Pa čeprav tudi jaz v svoj kruh zamesim polnozrnato.

Pšenica se je namreč v 50 letih spremenila (po genetski zasnovi) v skorajda nerazpoznavno

Včasih so valovala pšenična polja po vseh prostranstvih in klase razkazovala na dolgih steblih. Zaradi večje proizvodnje danes po vsem svetu sadijo pritlikavo pšenico s čisto drugačnimi zasnovami, da lahko več obrodi. Že res, da je zaradi predelav žetev veliko večja, a na račun koga? Le našega zdravja.

Ali, kot pravi nutricistka Karla Klander: "Pšenica naših babic in pšenica, kot jo poznamo danes, sta povsem nekaj drugega. Sodobna pšenica je hibrid, ki vsebuje škodljive sestavine, ki se jih v glavnem sploh ne zavedamo, načenjajo pa naše zdravje. Vsakdo je verjetno že slišal za negativne vplive glutena (latinsko ime za lepilo!), manj pa jih je slišalo za škodljivi gliadin; pšenica pa vsebuje še več tisoč različnih škodljivih beljakovin. Pšenica, kot jo poznamo mi, prestaja nič koliko kemične in mehanske obdelave, po vsebnosti hranil pa vse bolj peša. Danes je pšenica prilagojena tako, da dosega čim večji hektarski donos. Da pa to dosegajo na račun našega zdravja, nikogar kaj dosti ne zanima"

"Od vseh žit, ki jih zaužijemo, je danes v povprečju 90 % pšenice. Če že moramo uživati žita, bi po mojem mnenju morali razmišljati o tem, da bi količine zaužitih žit bistveno znižali.

Že nekaj let namreč testiram intoleranco na hrano in vedno znova ugotavljam, da so glavni akterji na zatožni klopi ravno žita. Prednjači pšenica, sledi ji koruza. Še najmanj 'škodljivi' so kvinoja, amarant in proso."

S Klandrovo se strinja tudi Urban Urbanc, svetovalec za zdrav način življenja:

"Z moderno znanostjo in genskim inženiringom se v pšenico razmeroma preprosto vnaša aditive, ki pšenico naredijo bolj odporno proti škodljivcem, uporablja se zaviralce in pospeševalce rasti, sam rezultat pa je pšenica, ki se zaradi tega bistveno razlikuje od tiste izpred 50 let, ki je bila gojena naravno.

Vsi ti dodatki v pšenici, ki jo naredijo cenejšo, odpornejšo ter dostopnejšo, namreč veliko ljudem povzročajo težave. Že na daleč pa je vidno, da je v današnjem času mnogo več alergij ter intolerance na pšenico oz. na gluten, kot jih je bilo včasih."

Slovenska nutricistka Klandrova se z njima strinja in potrjuje seznam dr. Grahama, ki našteva kar 15 različnih zaporedij opioidov oziroma morfiju podobnih molekul v glutenu, ki povzročajo zasvojenost in so nevrotoksične – strupene za živčni sistem. "Pšenica ima torej med drugim tudi psihoaktivne lastnosti in povzroča posledično nič koliko težav," še opozarja strokovnjakinja ter dodaja: "Če je v družbi s sladkorjem, je problem seveda še toliko večji, saj so posledice uživanja sladkorja zelo podobne, če ne še hujše tistim, ki jih lahko dočakamo ob uživanju pšenice."

Članek je bil objavljen v odlični reviji Sensa. Preveri, kaj ti prinaša nova številke Sense, ki je že v tvoji trafiki. Na revijo se lahko tudi naročiš, in sicer tukaj. Zagotovo bo všeč tudi tvoji mami!

Kako se počutimo po skledi testenin? Utrujeni in brezvoljni

Večkrat se pošalim, da še nikoli nisem srečala nekoga, ki bi bil odvisen od stročjega fižola, tiste, ki so odvisni od kruha, pa srečujem skoraj vsakodnevno. Če mi še vedno ne verjamete, se spomnite, kako se počutite po bogatem kosilu s polnim krožnikom testenin. Verjetno vas še najbolj vleče na kavč, saj ste utrujeni in brezvoljni. Kaj hitro pa bi spet želeli dati kaj v usta.

Protein gliadin, ki ga vsebuje novodobna pšenica, se v možganih veže na receptorje opiatov in pri ljudeh spodbuja apetit. Posledično pojemo precej več, kot bi sicer. In začarani krog se tako začne. Dober test zasvojenosti od žit je tudi ta, da za en teden črtamo žita s svojega jedilnika. Kaj hitro lahko ugotovimo, da imamo problem, za katerega prej sploh nismo vedeli!

Brez pšenice - brez težav s ščitnico

Sama življenju brez pšenice pravim svoboda, saj ne razmišljaš ves čas, kaj bi vtaknil v usta, nimaš nenehne neustavljive želje po kruhu, pecivu, ipd., imaš veliko več energije, 'megla' v glavi izgine, in še marsikatera zdravstvena težava lahko tudi,"pravi Klandrova. Urbanc ima enake izkušnje s strankami, ena od strank se je z odpovedjo pšenici otresla celo hemeroidov, in neka druga težav s ščitnico (opazila je, da je gluten vsakič ob zaužitju poslabšal situacijo, in ko se je popolnoma odrekla pšenici, so izginile tudi njene težave).

Katere težave še izginejo?

Urbanc nam je zaupal tudi svoje izkušnje: "Kadar se sam izogibam pšenici, opažam prenehanje napenjanja, krčev v želodcu, manj je utrujenosti, odvajanje je lažje, spanje mirno, splošno počutje pa boljše."

Pomemben je tudi tip krvne skupine - žita dobro prenašajo ljudje s krvno skupino A 

Vendar svetovalec za zdrav način življenja opozarja, da nismo vsi enako občutljivi na žita: "Določena hrana je za nekatere nevarna, za druge pa lahko koristna. Tu je pomemben tudi tip krvne skupine posameznika ter lektini, ki jih določeno živilo vsebuje, saj morda ti niso kompatibilni z antigenom neke krvne skupine. Takrat napadejo določen organ in tam začnejo lepiti celice. Žita naj bi dobro prenašali ljudje s krvno skupino A – agrarno. Ljudje s krvno skupino A so 'poljedelci' in dobro prenašajo vsa žita (seveda so izjeme tako pri žitih kot pri ljudeh). Podobno naj bi bilo tudi za najmlajšo skupino AB, saj vsebuje karakteristike obeh skupin. Vendar pa je pri uživanju pšenice pomembno predvsem to, da je spremenjena – torej tudi telo skupine A oz. AB ne ve, kako naj se odzove nanjo." Tudi Klandrova se izogiba pšenici:

Kaj jesti namesto žit?

 Za življenje brez pšenice tudi ni potreben noben poseben jedilnik, le preproste prilagoditve: Žita za zajtrk opustimo in jih zamenjamo za smutije, sadje, oreščke ali semena. Žita pri kosilu zamenjamo za stročnice, večje porcije zelenjave ali beljakovine (npr. oreščki in semena, jajca, itd.); ob večerji pa prav tako. Po navadi se ljudje najtežje odpovedo kruhu. Neka vmesna faza je lahko kakovosten brezglutenski kruh, odlično pa se obnesejo tudi presni krekerji. Najboljša alternativa za običajne sladice, ki so polne moke in sladkorja, pa so presne sladice. 

In če vseeno želimo jesti kruh ...

Morda se kruhu vseeno ne želite odreči. Urban Urbanc vam svetuje: "Če se ne morete odpovedati kruhu iz pšenične moke, uporabljajte vsaj polnovredno, saj vsebuje zmleto celo zrno, bela pa samo škrob iz zrna – vse drugo (najboljše) je zavrženo. Kupujte le ekološko pridelano moko, ki jo dobite v vsaki malce bolje založeni ekološki trgovini ali pa na ekoloških kmetijah.

Izogibajte se nakupu moke na zalogo, saj po zelo kratkem času oksidira in izgubi veliko hranljivih snovi; če je možno, moko zmeljite (ali naj vam jo zmeljejo) tik pred uporabo. Nič pa ne bo narobe, če vsake toliko pšenično moko nadomestite s kakšnim drugim žitom, npr. s piro, kamutom, prosom ali ovsom.

Mnogo ljudi se žal še vedno ne zaveda, da je kruh, palačinke ali potico mogoče speči iz vrste drugih žit, saj je prevladalo mnenje, da je bel kruh iz pšenične moke najboljši (ter najcenejši in najbolj dostopen). Žal pa pri tem delamo krivico drugim, po mojem mnenju mnogo bolj zdravim žitom.

Pira, kamut, proso, ajda, koruza, oves, kvinoja so nekatera, ki vsebujejo izredno malo ali pa nič glutena, so lažje prebavljiva in še niso tako skomercializirana kot pšenica. Poleg tega so malce dražja, pridelava je zahtevnejša in to za kapital ni takšen interes. Po mojem mnenju se vrsti drugih žit dela krivico zaradi stereotipov, toda ko poskusimo izdelke iz moke zgoraj naštetih žit, kmalu opazimo razliko – tako v okusu kot tudi v počutju."

Avtorica članka: Petra Arula

Članek je bil objavljen v odlični reviji Sensa. Preveri, kaj ti prinaša nova številke Sense, ki je že v tvoji trafiki. Na revijo se lahko tudi naročiš, in sicer tukaj. Zagotovo bo všeč tudi tvoji mami!

Preberi še resnico o alergiji na hrano.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"