Stisk roke kot diagnostično sredstvo

Kako lahko hitro, vendar hkrati medicinsko natančno ugotovimo zdravstveno stanje človeka? Hendrik Jurges, profesor na mannheimski univerzi, pozna preprosto metodo: stisk roke.

19. 5. 2010

Po Jurgesovi ideji so razvili celo poseben dinamometer, majhno športno napravo z gibljivo ročko in merilnikom sile. Uporaba in meritev pa sta zelo enostavna. Ljudem enostavno rečejo:

“Pa poglejmo, kako močno lahko stisnete.”

... in meritev stiska nato nazorno pokaže, kakšno je zdravstveno stanje (še posebno) starejših ljudi. Bolezni, kot so srčna insufienca, artritis ali slakorna bolezen, namreč močno zmanjšajo moč stiska. Stisk roke 50-letnika pa menda lahko celo izda, ali bo umrl prej ali pozneje.

‘Kako? Hvala, odlično!’

Ta preprost test se je izkazal za nadvse koristnega v okviru študije ’50 plus v Evropi’, ko so obiskali okoli 30.000 ljudi.

Tako so se namreč ognili običajnemu izpraševanju o počutuju, saj je splošno znano, da so odgovori na takšna vprašanja pogosto premočno povezana z mentaliteto. Nemec bi tako raziskovalce morda le trpeče pogledal, pa čeprav je v odlični formi, Anglež, ki leži na smrtni postelji, pa bi verjetno zaklical ‘Hvala, odlično!’.

Enostavno merjenje

Poseben zdravstveni test, ki so ga oblikovali prav v namen omenjene mednarodne raziskave, se je izkazal za precej bolj učinkovitega od klasičnega izpraševanja.

Ker pa so poleg moči stiska roka med drugim upoštevali še nekatere druge parametre npr. hitrost hoje, so v stanovanja večtisoč sodelujočih postavili tudi 2,5 metra dolg poligon in tako s preprostimi metodami zlahka primerjali zdravstveno stanje starejših ljudi v različnih državah.

In rezultati?

“Švicarji stisnejo roko posebno močno. Tudi Nemci so se dobro izkazali, bolje kot recimo Švedi. Presenetljivo, saj se vedno govori, kako zdravi so Skandinavci. Toda takšni podatki so rezultat anket in ne medicinskih testov. Sicer za vse države velja: višja ko sta izobrazba in zaslužek, močnejši je stisk. Naravo povezave med poklicnim uspehom in zdravstvenim stanjem pa moramo še raziskati,” je še povedal profesor Jurges.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri