Poraba sladkorja je v zadnjih desetletjih močno narasla. In ker ga danes dodajamo v vse vrste hrane in pijač, ga nevede v povprečju zaužijemo kar trikrat toliko, kot je siceršnja priporočena vrednost.
Medtem, ko je zgornja meja dnevnega vnosa sladkorja za odraslega človeka okoli 34 gramov, v kar je vštet tudi sladkor iz kruha, sadja in drugih živil, bi to dnevno dozo dosegli že s tremi žlicami Nutelle, ki je neredko ena najljubših izbir otrok za jutranji zajtrk.
Da pa bi bila problematika še bolj pereča, danes sladkor ne najdemo le tam, kjer bi ga pričakovali (v piškotih, sladicah, bombonih in čokoladi), temveč tudi v večjem delu procesirane hrane, med katerimi so celo kisle kumarice, paradižnikove omake, mlečni in mesni izdelki, kruh in napitki. Za slednje celo velja, da petina energijskega vnosa, ki jo sodoben človek zaužije, prihaja prav iz sladkih pijač, po katerih pa najbolj pogosto posegajo ravno najmlajši, se epidemija debelosti v zahodnem svetu zdi neizbežna.
V svetu, v katerem konec dneva šteje le profit, tudi na račun zdravja množic, gredo stvari celo tako daleč, da neverjetno veliko sladkorja vsebujejo celo dietni izdelki. V ozadju tega na videz težko razumljivega dejstva se seveda skriva jasna logika. Ker večini dietnih izdelkov odstranijo maščobe, so ti izdelki manj okusni. Da bi se torej bolje prodajali, proizvajalci ta manko okusa popravljajo z dodajanem večjih količin sladkorja. In bizarni krog 'zarote s sladkorjem' je sklenjen.
Sladkor škoduje!
Sladkor, ki je kot enostaven ogljikov hidrat tudi sicer naravno prisoten v žitih, stročnicah, zelenjavi in sadju, kot nepredelan pa vsebuje dragocene vitamine, minerale, encime in proteine, gre seveda ločiti od prečiščenega namiznega sladkorja (ali saharoze). Slednji je namreč pridelan iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in ne vsebuje več mineralov, vitaminov, encimov in vlaknin, zato telo za njegovo prebavo potrebuje več energije, saj mora za absorpcijo uporabiti svoje zaloge mineralov in encimov. Te vrste sladkor tako v resnici ne dovaja energijo, temveč - v nasprotju s splošnim prepričanjem - povzroča njeno pomanjkanje.
Sladkor v svoji procesirani obliki naglo vstopi v krvni obtok in povzroči nenaden dvig ravni sladkorja v krvi. Ta povzroči začasen dvig energije, hiperaktivnost in zadovoljstvo, vendar pa se vse skupaj takoj, ko raven sladkorja pade, spremeni v pomanjkanje energije, nihanje razpoloženja in izčrpanost. S pretiranim uživanjem sladkorja, čemur se je danes praktično nemogoče ogniti, organizmu močno škodimo. Sladkor je namreč strup, ki vpliva na moteno delovanje ožilja in možganov, naše telo zastruplja, dehidrira in ga ropa številnih koristnih snovi, zato kostem in zobem prične zmanjkovati kalcija. Sladkor se v obliki škroba nalaga tudi v jetrih, nenadni dvigi nivoja krvnega sladkorja slabijo naš imunski sistem, povzroča pa tudi karies, debelost, akne in celo pospešuje staranje.
Razlogov za zaskrbljenost je skratka več kot dovolj.
Stanje je kritično!
Tudi zato so v Veliki Britaniji in ZDA strokovnjaki že začeli z ambiciozno mednarodno kampanjo, s katero želijo v prvi vrsti zajeziti fenomen uživanja nepotrebno visokih količin dodanega sladkorja v hrani in pijači. V luči dejstev, da tipičen Britanec danes dnevno zaužije kar 12 od priporočenih 10 žličk sladkorja, nekateri izmed njih pa tudi do 46, Američani pa letno v povprečju spijejo kar 216 litrov gaziranih pijač, se zdi njihova zares široko zastavljena akcija na mestu.
Razmere na otoku in onkraj velike luže pa seveda že dolgo niso več izoliran fenomen. Stroka namreč že nekaj časa opozarja, da so ravni porabe sladkorja naravnost alarmantno visoke tudi pri nas.
V Sloveniji se ta hip že več kot 40% ljudi bori s čezmerno telesno težo, skoraj 7% Slovencev trpi za posledicami sladkorne bolezni, še posebno nevarno pa narašča delež pretežkih otrok in mladostnikov. To je pokazala tudi nedavna mednarodna raziskava, ki je med drugim razkrila, da slovenski osnovnošolci zaužijejo vse več sladkarij in sladkih pijač, po njih pa naj bi značilno pogosteje posegali kar dečki.
Kaj nam je storiti?
Izbiraj pametno!
Predvsem gre vseprisotnost 'bele nevarnosti' najprej poznati in prepoznati, nato pa seveda tudi ukrepati.
Eno prvih hranil, ki jih gre kar takoj vzeti pod drobnogled, pa so lahko kar pijače, ki so s sladkorji naravnost prenasičene. Naj te na tem mestu obvestimo o vsebnosti sladkorja nekaterih izmed njih, med katerimi te zna marsikatera tudi neprijetno presenetiti:
- Da gre iz svoje dnevno rutine črtati pijače, kot je kokakola, se zdi jasno. 100 ml slednje namreč vsebuje več kot 10 g sladkorja.
- Morda pa ne veš, da naj previdnost velja tudi pri sadnih sokovih. 100 ml pomarančnega soka lahko vsebuje tudi več kot 8 g sladkorja. Sok brusnice vsebuje več kot 13 g sladkorja. Podobno pa velja celo za jabolčne sokove.
- Veliko skritega sladkorja se skriva tudi v okusnih in krepčilnih sladkih kofeinskih napitkih. Nič čudnega, da te ti najprej visoko dvignejo, da bi bila kmalu zatem spet popolnoma na tleh.
Kaj torej piti namesto vsega tega?
- Najbolje vodo ali nesladkan čaj.
In naj te na tem mestu posvarimo, da z vodo nismo imeli v mislih tudi tako popularnih vod z okusom. Zaradi svoje bistrosti se ti te morda zdijo dobra in zdrava izbira, vendar pa se v mnoštvu okusov, ki jih ta hip ponujajo proizvajalci, skrivajo različna sladila in, seveda, sladkor. Celo veliko njega.
Z (zaenkrat) eno samo izjemo.
Voda z okusom brez sladkorja in sladil
Na trgu se je namreč brez večjega pompa v teh dneh pojavila nova pijača našega največjega pivovarja, ki sliši na ime NULA MALINA, in za katero se zdi, da bi lahko postala prva znanilka prihajajoče nove dobe v proizvodnji brezalkoholnih pijač. V vsakem primeru se strinjamo s tisto večino, ki je ob tej novici vzkliknila kar enostavni: 'Končno!'
Gre za vodo z okusom, ki za razliko drugih vod z okusom na trgovskih policah ne vsebuje nobenega sladkorja, prav tako pa okusa, ki ga vodi daje malce sadnega soka jabolk, limon in malin, niso popravljali s sladili. Prav popolna odsotnost sladkorja in sladil v vodi z okusom dela edinstveno, nam (torej potrošnikom) pa končno omogoča pravo (in zdravo) izbiro tudi v asortimanu vod z okusom.
Za še več zdravega!
Ker gre v skladu s trenutno aktualnimi trendi, ki sladkorju prepričljivo obračajo hrbet, pričakovati, da se bo z zmanjšanjem povpraševanja po 'običajno sladkem' počasi pričela povečevati ponudba 'zdravo sladkega' ali celo 'nesladkega', se zna seznam pijač, ki bi jih na tem mestu lahkega srca priporočali, še povečevati.
Do takrat pa naj velja le:
- manj z brbončicami in bolj po pameti ;)
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
